Zdravniki želimo svoj čas kar najučinkoviteje izkoristiti, poglobljeno delujemo v ambulantah in operacijskih dvoranah, na ozko usmerjenih strokovnih srečanjih. Žal o svojih dosežkih in novih možnostih vse prevečkrat pozabimo povedati dru- gim zdravnikom in širši javnosti.
Ljudje smo postali volivci in potrošniki, dobro obveščeni o novih generacijah mobilnih telefonov, novih modelih vozil, kolekcijah oblačil, materialnih dobrinah, le malo pa jih ve, kaj lahko danes sodobna medicina ponudi ljudem.
Pogosto sem se spraševal, kako najkoristneje izrabiti čas.
Tako da pod mikroskopom zašijem drobne žile in omogočim življenje tkivu v novi funkciji in obliki, tako da mladim kolegom brez tančic odkrijem zanimiv svet kirurgije ali da postavim zadnjo piko na koncu knjige, ki bo morda ljudem vrnila upanje in veselje.
Z modrostjo se zavedam, da koristno izrabljen čas ni edini smisel življenja.
Življenje moramo uravnotežiti s smehom in žalostjo, s skrbmi in veseljem, z delom in zabavo, z lepim in grdim, dobrim in slabim. Le tako lahko rastemo.
In ko smo dovolj veliki, spoznamo, da na svetu nismo sami in da največje vrednosti in vrednote bivanja nimajo denarne enote.
Za osebno rast se zahvaljujem Nejki, Hani in Ivoni, staršema, prijateljem in nasprotnikom.
Zahvaljujem se vsem sodelavcem, da potrpežljivo in vztrajno veslajo v isto smer ter brez dodatnih nagrad prepoznajo visoke cilje.
Hvala vsem pacientom za vse dobre misli, ki kot iskrena govorica srca dodatno podpihujejo strast do dela.
Zahvaljujem se vsem prijateljem, kolegom kirurgom po svetu, ki delimo enake misli, sanjamo enake sanje, se vzpodbujamo in si pomagamo, za boljši svet.
