Tkivna polnila ali »filerji«
Tkivna polnila delimo glede na sestavo in obstojnost. Po sestavi jih delimo na avtologne, biološke ali sintetične, po obstojnosti pa na začasne ali trajne.
Opis posega
Telesu lastna, avtologna polnila, kot je na primer lastna maščoba, so zelo varna in povezana z manjšimi brazgotinicami na odvzemnem mestu.
Uporabo polnil predlagamo pri globokih gubah na obrazu (nazolabialne, marionetne in smejalne gube, vranje nožice), gubah okoli ust, gubah zaskrbljenosti v osrednjem delu čela, pri vrzelih v mehkih tkivih obraza, zlasti na sencih in licih. Postopek je skoraj neboleč in se opravi ambulantno. Poznamo več vrst polnil, dve predstavljamo v nadaljevanju.
Z različnimi polnili zapolnimo vdolbine v mehkih tkivih, ki so nastale zaradi poškodb ali med staranjem (statične gube in brazde), in povečamo prostornino tkiva (ustnice, obraz).
Hialuronska kislina
Hialuronska kislina je sestavni del telesa (ekstracelularnega matriksa). Na tržišču je zelo veliko polnil s hialuronsko kislino, ki se ločijo po koncentraciji, velikosti delcev in prečni povezanosti elementov. Posamezni preparati vsebujejo tudi lokalni anestetik, ki zmanjša bolečino med injiciranjem in po njem. Učinek hialuronske kisline traja od štiri do šest mesecev. Kombiniranje preparatov z različno velikimi delci omogoča prilagajanje terapije različnim vrstam struktur – od globokih nazolabialnih gub do, drobnih gub obraza, ustnic, v zadnjem času pa se preparati večje viskoznosti uporabljajo tudi za oblikovanje oziroma povečanje obraznih linij in povečanje prostornine.
Polnila s hialuronsko kislino povzročijo prehodno oteklino in občasno podplutbo. Oteklina izgine po treh do petih dneh, podplutba lahko traja do štirinajst dni. S ponavljajočimi se injiciranji se učinek podaljšuje, pa tudi količina hialuronske kisline pri posameznem injiciranju je manjša. Injekcije v področje ustnic so boleče, zato ob injiciranju uporabljamo površinsko ali infiltracijsko lokalno anestezijo.
Avtologna maščoba
Lastno maščobno tkivo se kot polnilo lahko uporablja za povečanje prostornine podkožnega tkiva obraza in drugih delov telesa (dojka, hrbtišče rok). Običajna mesta injiciranja na obrazu so spodnji očesni rob, ličnice, spodnja čeljust, sprednja ali zadnja čeljustna linija, brada, nazolabialne gube, senca. Na drugih delih telesa ga uporabljamo za korekcijo nepravilnosti, ki so nastale po nekaterih posegih (liposukciji ali rekonstrukciji dojk).
Nega po posegu
Pričakovano je, da vas bo po operaciji bolelo, intenziteta in trajanje bolečin pa se razlikujeta od posameznika do posameznika in sta odvisna od kirurškega posega, anatomije in osebnosti bolnika; dojemanje bolečine je subjektivno in ga med pacienti ni moč primerjati. Po tem posegu ni pričakovati hujših bolečin; te navadno izzvenijo v nekaj urah po operaciji. Po operaciji sta prehodno vidni oteklina in rdečina. Oteklina se v prvih dneh po operaciji ob hlajenju zmanjša, rdečica pa izgine v nekaj urah.
Še 3 dni po posegu odsvetujemo izpostavljanje močnemu soncu in vročini. Še 10 dni po posegu odsvetujemo zdravljenje z laserjem ali mikrodermoabrazijo. Če boste na soncu, uporabite zaščitno kremo s SPF vsaj 30. V tem času prav tako ne obiskujte solarija.
Pogosta vprašanja
Hialuronska kislina – Ali so možni zapleti?
So redki in navadno prehodni – bolečina, rdečina, oteklina, podplutba, vnetje, asimetrija, alergične reakcije, hitra resorpcija tkivnega polnila, vozliči in absces.
Avtologna maščoba – Ali so možni zapleti?
So redki in navadno prehodni – bolečina, rdečina, oteklina, podplutba, vnetje, asimetrija. Glavni problem ostaja nepredvidljiva resorpcija vbrizganega maščevja.
KONTAKTIRAJTE NAS
Prek spodnjega obrazca smo vam z veseljem na voljo za vsa vprašanja ali naročilo na posvet.