Anestezija v estetski kirurgiji

ANESTEZIJA V ESTETSKI KIRURGIJI

Doroteja Renko Diallo

Strah pred neznanim, kar operacija in anestezija za večino sta, neugodno vpliva na potek anestezije. Seznanjenost s postopki v zvezi z anestezijo je torej nujna.

Anestezija je stanje, v katerem bolnik ne čuti bolečin. Če med operacijo tudi ne zaznava okolice (spi), govorimo o splošni anesteziji. Pri področni anesteziji pa je bolnik med operacijo lahko tudi buden ali rahlo drema.

Poznamo torej splošno in področno anestezijo. Področna anestezija je stanje, ko ne zaznavamo bolečine na določenem delu telesa, ki je običajno tudi brez mišične moči (npr. roka, noga …). To dosežemo z injiciranjem ustreznih zdravil (lokalni anestetiki) v področje živcev, ki ta predel oživčujejo. Pri tem je bolnik med posegom buden ali pod učinkom blagih pomirjeval drema. Splošna anestezija pa je stanje nezaznavanja bolečine med spanjem, ki ga povzročimo z zdravili – anestetiki.

Kadar je možno izbirati med splošno in področno anestezijo, vedno upoštevamo tudi željo pacientov, če je ta v skladu z varno izvedbo anestezije. Med anestezijo kontrolo nad dihanjem prevzame ventilator, ki je sestavni del anestezijskega aparata.

Splošna anestezija pomeni odsotnost zavesti in občutka za bolečino. Običajno uporabljamo za splošno anestezijo izraz spanje, vendar ne gre za spanje, kakršno poznamo v vsakodnevnem življenju, temveč za obliko nezavesti, povzročeno z zdravili, ki jih med operacijo ves čas dovajamo v žilo in z vdihavanjem v pljuča pod stalnim nadzorom zdravnika anesteziologa. Med posegom ves čas spremljamo in po potrebi uravnavamo življenjske funkcije (delovanje srca, obtočil, dihanja, globino anestezije, krvni tlak, število utripov srca na minuto itn.). Vse potrebne naprave za nadzor namestimo pred začetkom anestezije. Ko je operacija končana, prekinemo dovajanje zdravil in bolnik se v nekaj minutah prebudi.

V estetski kirurgiji se med posegom v regionalni ali infiltrativni, lokalni anesteziji pogosto uporablja tudi t. i. sedacija ali dremež. Z njo dosežemo zmanjšanje neugodnih občutkov in strahu med posegom, po operaciji nima bolnik nobenih neprijetnih spominov ali se posega niti ne spominja. Za sedativni učinek uporabljamo enaka zdravila (uspavala, analgetiki) kot za splošno anestezijo, le da v ustrezno nižjih odmerkih. Dremež je lahko zelo rahel, bolnik se lahko pogovarja in primerno odgovarja na vprašanja. Pri globljem dremežu pa bolnik ni sposoben za pogovor, vendar ustrezno odreagira na bolečinski dražljaj. Nadzor nad življenjskimi funkcijami se izvaja v enakem obsegu kot pri splošni anesteziji.

PREBUJANJE PO OPERACIJI

Z zbujanjem začnemo, ko se po operaciji nameščajo obliži in preveze na rane. Obzirno, brez nepotrebnega napenjanja in kašljanja (kadilci), odstranimo tubus. Preden premestimo pacienta v bolniško sobo, morajo vse njegove funkcije delovati normalno. Po operaciji lahko pacienta zebe kljub ogrevanju med posegom. Lahko ima neugoden občutek slabše moči v mišicah, suha usta, boleče požira, mu je slabo ali celo bruha, kar je vse posledica še minimalnih učinkov anestetikov in posebnosti posameznikov. Na predelu operativne rane ima lahko občutek zmerne bolečine. Že med zbujanjem začnemo lajšati pooperativno bolečino, to se nadaljuje tudi na oddelku še nekaj dni po operaciji oziroma dokler je to potrebno.

Anestezija je stanje, v katerem bolnik ne čuti bolečin. Če med operacijo tudi ne zaznava okolice (spi), govorimo o splošni anesteziji. Pri področni anesteziji pa je bolnik med operacijo lahko tudi buden ali rahlo drema.

INDIVIDUALNA PRILAGODITEV ANESTEZIJE

Za varno izvedbo anestezije so potrebni vsi podatki o bolnikovem trenutnem zdravstvenem stanju ter o zgodovini njegovih bolezni in operacij v anesteziji. Vsaka anestezija je po presoji anesteziologa prilagojena pacientu glede na njegove spremljajoče bolezni in vrsto operacije. Zato moramo biti seznanjeni z vsemi spremljajočimi boleznimi, ki morajo biti pred načrtovano anestezijo optimalno urejene (npr. slabo vodena sladkorna bolezen lahko vpliva na celjenje ran po operaciji in povečuje nagnjenost k okužbi). Anesteziologa mora pacient seznaniti z vsemi zdravili, ki jih jemlje. Če si imen zdravil ne more zapomniti, si jih lahko zapiše ali jih prinese s seboj v bolnišnico. Pomemben je podatek o alergijah, ker je od tega odvisna tudi morebitna drugačna priprava bolnika na poseg v anesteziji.

Pacient mora opozoriti na morebitne težave pri prejšnjih anestezijah, npr. otežena intubacija, alergično reakcijo (kartica anestezioloških posebnosti), slabost po operaciji, da se anesteziolog lahko na te posebnosti ustrezno pripravi in jih prepreči oziroma pravočasno reši. Zelo pomemben je tudi podatek o škodljivih razvadah (kajenje, alkohol, mamila, čezmerno uživanje zdravil proti bolečinam, uspaval …), ker vplivajo tako na uspešnost posega kot na zaplete po operaciji v respiratornem sistemu in pri celjenju ran. Škodljive razvade je treba pred operacijo opustiti ali vsaj zelo zmanjšati količino npr. alkohola, cigaret. Kadilci naj nehajo kaditi vsaj tri tedne pred načrtovano operacijo.

 Z izboljšanjem svojega splošnega zdravstvenega stanja lahko k varnejši anesteziji in uspešnejšemu rezultatu operacije pripomore tudi pacient sam. Priporočljivo si je izboljšati telesno kondicijo (sprehodi vsak dan od pol ure do eno uro). Redno je treba jemati predpisana zdravila.