1. ODSTRANJEVANJE KOŽNIH TUMORJEV

V zadnjih letih se na področju plastične kirurgije in dermatologije vse pogosteje uporablja izraz dermatokirugija. Ta zajema preproste estetske posege na površini kože, pa tudi izreze nenevarnih in nevarnih kožnih tumorjev.

Dermatoonkologija je podvrsta dermatologije, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem benignih (nenevarnih) in malignih (rakavih) kožnih tumorjev. Večje tveganje za nastanek melanoma, najnevarnejše oblike kožnega raka, je pri ljudeh, ki so že imeli melanom ali ga je imel kateri izmed sorodnikov, ljudje z večjim številom pigmentnih znamenj oz. tisti z atipičnimi znamenji, tisti, ki so se intenzivno izpostavljali soncu in imeli sončne opekline, uporabniki solarijev ter osebe s svetlo poltjo, rdečelasi in svetlolasi. Zato so potrebni preventivni pregledi pigmentnih znamenj in drugih sprememb na koži z dermatoskopom, pravočasno odkrivanje in zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb, ter spremljanje bolnikov po operaciji melanoma in drugih malignih kožnih tumorjev.

  • Before-Odstranjevanje koznih tumorjev 1
    After-Odstranjevanje koznih tumorjev 1
    Pred Odstranjevanje koznih tumorjev 1 Potem
  • Before-Odstranjevanje koznih tumorjev 2
    After-Odstranjevanje koznih tumorjev 2
    Prej Odstranjevanje koznih tumorjev 2 Potem
  • Before-tum
    After-tum
    Prej tum Potem
  • Before-tum
    After-tum
    Prej tum Potem

Opis posega

Kožni tumorji spadajo med najpogostejše tumorje pri človeku. Delimo jih v tri skupine:

  • benigni (nenevarni),
  • premaligni (potencialno nevarni)
  • maligni (nevarni) tumorji.

Benigne kožne tvorbe navadno ne zahtevajo kirurškega zdravljenja. Z bolnikom se dogovorimo za samoopazovanje in kontrolne preglede. Kirurška odstranitev pa je potrebna ob mehanskem draženju tvorbe, neprijetnem občutku srbenja, bolečini ali zaradi estetskih zahtev na željo bolnika. Ob sumu na premaligno kožno tvorbo to kirurško odstranimo in vzorec pošljemo na histološko preiskavo. Uspešnost zdravljenja malignih tumorjev kože pa je odvisna od zgodnje diagnostike tumorja in pravilne izbire metode zdravljenja.

Med malignimi tumorji sta najpomembnejša bazalno- in spinalnocelični karcinom, ki nezdravljena povzročata lokalno uničenje tkiva. Pojavljajo se zlasti pri starejših ljudeh. Najnevarnejši maligni tumor kože pa je melanom.

Najprimernejša metoda je kirurški izrez tumorja z varnostnim robom in histološka preiskava tkiva za oceno razširjenosti tumorja in uspešnosti odstranitve. Glede na velikost in mesto kožnega tumorja poznamo več načinov kirurškega zdravljenja:

  • izrez in neposredni šiv rane,
  • izrez in kritje kožne vrzeli s prostim presadkom kože,
  • izrez in kritje kožne vrzeli z lokalnim kožnim režnjem.

Operacija običajno poteka v lokalni anesteziji. Kirurg najprej izbere smer in obliko reza, varnostni rob, tvorbo v celoti odstrani, ustavi krvavitev in zašije rano po plasteh (podkožje in koža) tako, da so šivni znaki malo opazni (tekoči kožni šiv), brazgotina pa tanka v ravnini kože. Šive po posegu odstranimo peti do štirinajsti dan, odvisno od dela telesa in napetosti šivne črte. Kasneje svetujemo masažo s protibrazgotinskim mazilom in ustrezno zaščito pred sončnimi žarki.

Z zgodnjo diagnostiko in pravočasnim zdravljenjem se izognemo velikim operativnim posegom, ki so povezani s slabšo prognozo, večjim tveganjem zaponovitev tumorja in slabšim estetskim rezultatom.

Izrez kožne tvorbe sodi med najenostavnejše kirurške posege. Kljub temu je silno pomembno najprej ugotoviti, ali je kožna tvorba nevarna. Pri tem lahko odločajo že malenkostne razlike.

Napake v prepoznavi so lahko usodne. Včasih je bolnik zmeden, saj različni dermatokirurgi priporočajo najrazličnejše načine zdravljenja kožnih tumorjev: kriokavstiko, ekskohleacijo, povrhnjo elektrodesekacijo, elektrokoagulacijo, obsevanje, fototerapijo, in uporabo različnih mazil. Skupna slaba lastnost zdravljenja brez kirurškega izreza je, da nimamo histoloških podatkov o kožnem tumorju (kaj smo odstranili) in, podatkov, ali smo tvorbo v celoti odstranili (robovi in dno – »v zdravo«). Pogosto je tudi počasnejše celjenje z večjo nevarnostjo okužbe kože in ponovitev tumorja.

Nega po posegu

Po posegu bo operativna rana zašita, čeznjo bodo nameščeni adhezivni trakovi, čez te pa obliž.

Dokler imate šive: dokler rane niso zaceljene (navadno 2–3 tedne po operaciji) ali so na njih še šivi (5–14 dni po operaciji), ran ne smete neposredno močiti. Pred tuširanjem obliž, ki prepušča zrak, zamenjajte z vodoodpornim, tega pa takoj po tuširanju spet zamenjajte z drugim zrak prepuščajočim obližem. Adhezivnih trakov ne odstranjujte. S tem rani zagotovite optimalno okolje za celjenje in preprečujete nevarnost okužbe.