Pogosta vprašanja

1. DOJENJE IN PREHRANA

Kako poskrbim za dojenčkovo hrano, če nekaj časa ne morem dojiti?
Materino mleko je najprimernejša hrana za novorojenčka zaradi več razlogov. Kljub številnim raziskavam njegove sestave še vedno nismo v celoti pojasnili. Nadomestna mleka se poskušajo v svoji sestavi čimbolj približati materinemu mleku, vendar ostaja dojenje in materino mleko zlati standard v prehrani novorojenčka in dojenčka. Obstajajo različne okoliščine zaradi katerih mame ne morejo dojiti (prezgodaj rojeni otroci, nepravilnosti dojk, vrnitev na delovno mesto,..) V teh primerih , če je le možno priporočamo ročno izbrizgavanje ali izbrigavanje s pomočjo ročnih ali električnih črpalk. Materino mleko je potrebno po izčrpanju ustrezno shraniti.

Dojenčka lahko brez težav dojim. Ko želim iztisniti mleko, pa ga priteče zelo malo. Kaj delam narobe?
Če ste si mleko že poskusili iztisniti in ga ni bilo veliko, to še ne pomeni, da ga nimate dovolj. Občutek ob črpanju in ročnem iztiskanju se razlikuje od občutka, ko vaš dojenček sesa, zato je za iztiskanje mleka potrebna vaja. Za večjo sproščenost in boljšo učinkovitost lahko poskusite z različnimi metodami, kot so ročno iztiskanje, ročna črpalka in električna/dvojna črpalka. Če želite spodbujati tvorbo mleka si lahko pred izčrpavanjem na prsi položite tople obkladke, poskrbite za sproščujočo glasbo in nežno masirate prsi.

Kako naj iztisnjeno mleko ustrezno shranim?
Za zagotavljanje varnosti dojenčkove hrane tudi, ko ne morete dojiti, poskrbite za ustrezno shranjevanje mleka od iztiskanja vse do uporabe. Pred iztiskanjem si umijte roke in očistite vse pripomočke, ki jih pri tem uporabljate, da preprečite morebitne bakterijske okužbe. Iztisnjeno mleko shranite v manjše posodice (60 – 120 ml), tako da ga bo dovolj za posamezen obrok. Na posodice tudi napišite datum in čas iztiskanja, da boste vedeli do kdaj ga lahko še uporabite. Iztisnjeno mleko je pri sobni temperaturi v zaprti posodi varno do 6 ur, v hladilniku  (4 C) ga lahko shranimo za 3-5 dni, v zamrzovalniku (-18C) pa do 3 mesece. Ko zamrznjeno mleko odmrznete, ga lahko hranite v hladilniku še 24 ur, nikakor pa ga ne smete ponovno zamrzniti.

Kako iztisnjeno mleko pred uporabo ustrezno pripravim?
Shranjeno iztisnjeno mleko je treba preden ga dojenček zaužije ustrezno segreti. Najboljša temperatura mleka, s katerim hranite dojenčka, je 37° C. Toploto preverite s kapljico mleka na zapestju, kjer si merite srčni utrip. Iztisnjenega mleka ne smete segreti na temperaturo nad 40°C, saj se v tem primeru uničijo hranilne snovi, ki so v njem.

Najboljši način za pogrevanje mleka je, da stekleničko postavite pod vročo tekočo vodo oziroma jo za nekaj časa postavite v posodo z vročo vodo. Uporabite pa lahko tudi posebno grelno napravo, ki je namenjena segrevanju stekleničk. Ko je steklenička segreta, jo pretresite ter tako izenačite temperaturo celotne vsebine in obenem premešate maščobo, ki se v shranjenem mleku loči od preostale tekočine.

Ali lahko materino mleko pogrejem v mikrovalovni pečici?
Materinega mleka ni priporočeno pogrevati v mikrovalovni pečici, saj lahko mikrovalovi uničijo nekatere njegove koristne lastnosti in hranilne snovi. Prav tako ga ne smete preveč segreti ali prekuhati. Najlažje boste temperaturo mleka nadzirali s segrevanjem mleka na pari ali v vroči kopeli in sprotnim preverjanjem temperature na zapestju.

Koliko časa moram segrevati stekleničko z mlekom v vroči vodi?
Ko stekleničko z mlekom postavite v vročo vodo, je običajno treba počakati približno 15 minut, da se njena vsebina segreje na primerno temperaturo za dojenčkov obrok. Temperaturo mleka sproti preverjajte na zapestju. Obenem vsebino stekleničke večkrat med segrevanjem pretresite, da se enakomerno segreje in se obenem vse maščobe ponovno premešajo s preostalo tekočino.

Kdaj lahko začnem otroka navajati na gosto hrano?
Najboljši čas za uvajanje dopolnilne (mešane) prehrane dojenčka k dojenju je po dopolnjenem 4 mesecu. Pred tem časom se uvajanje mešane hrane absolutno odvsvetuje, ker dojenčkova prebavila še niso dovolj dozorela. Raziskave so pokazale, da ni smiselno preveč odlašati in da je potrebno z uvajanjem začeti pred 6 mesecem otrokove starosti. Materino mleko ne zagotavlja več optimalnega pokritja povečanih potreb pomakro in mikro hranilih (železo, cink).

Kako naj se lotim navajanja otroka na gosto hrano?
Na začetku uvajanja goste hrane moramo biti starši predvsem potrpežljivi in vztrajni. V tem času predstavlja mešana gosta hrana novo izkušnjo, raziskovanje in ne predstavlja še glavnega vira hrane. Pomembno je, da se otrok navadi na drugačne okuse, gostoto in teksturo hrane. Tradicionalno v našem okolju začnemo uvajati najprej zelenjavno-krompirjeve-mesne kaše. Sadne in žitne kaše uvedemo nekoliko kasneje, ker imajo otroci rajše sladek okus in se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo otrok odklanjal zelenjavo. Živila uvajamo v preskedku 1 tedna, da se otrok lažje navadi in sprejme nov okus. Obenem tako tudi opazimo, če ima otrok po določenem živilu težave

Na začetku bo pojedel manj kot eno žličko hrane, nekateri dve do tri, spet tretji več. Vse je prav. Hrana naj bo sobne temperature, lahko pa je tudi malo toplejša

Od 10. meseca starosti (če ima izraščene zobke) lahko otroku poleg tekoče in pasirane hrane ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke.

S katerimi kašicami naj začnem pri uvajanju goste hrane?
Pri uvajanju začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (bučke, korenje, krompir, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, mesom (perutnina, teletina,žrebiček, zajčje meso). Nato pa še sadje (jabolko, banana, hruška). Za prvo dojenčkovo jed  lahko  zaradi blagega nevtralnega okusa pripravimo riževo kašico,ki jo lahko zmešamo skupaj z materinim mlekom. Ko se bo otrok privadil hranjenja po žlički, lahko nadaljujemo po tednu dni s kašico iz pretlačenega korena ali bučke, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. V tedenskih razmikih postopno uvedemo nova živila. Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves) je najbolje uvesti v času, ko je otrok pretežno dojen ali hranjen z izčrpanim maminim mlekom, torej med 4 in 6 mesecem. Na ta način zmanjšamo možnost za  razvoj celiakije (preobčutljivosti na gluten) pri otroku.

Moj otrok ne mara zelenjavnih kašic. Kaj naj naredim?
Potrpežljivost in vztrajnost mora biti naše glavno vodilo pri uvajanju prehrane. Po raziskavah je znano, da moramo otroku nov okus ponuditi 7-11 krat in ne smemo obupati, ko otrok poškropi s kašo nas in sebe. Ko boste otroku ponudili prvo žličko hrane, še ne boste natančno vedeli, kaj meni o novem okusu. Pri prvem poskusu večina otrok na začetku stisne usta, pri čemer jim ni prav nič pomembno, kakšnega okusa je to, kar so dobili. Zato nadaljujte šele, ko otrok spet odpre usta. Vedite, da otrok v času uvajanja hrane pretežni del hranil še vedno prejme z maminim ali adaptiranim mlekom. Veliko staršev obupa po treh poskusih zavračanja hrane, vendar pa se vam bo vztrajnost izplačala.

Kako naj pripravim prvo otrokovo gosto hrano?
Najbolje je uporabljati svežo sezonsko zelenjavo in sadje, seveda pa lahko uporabimo tudi zamrznjeno zelenjavo. Zelenjavo ponavadi kuhamo v vodi ali na pari. Pri kuhanju ne uporabljamo soli ali začimb. Ko je hrana kuhana jo do mehkega zmešamo ali pretlačimo v gosto kašo.Otrok za razvoj in rast potrebuje kvalitetne maščobe, zato je priporčljivo zelenjavno-žitnim in mesnim kašicam dodati rastlinsko olje (repično,oljčno, koruzno). Na obrok pripravljene kašice (150-200ml) dodamo žličko olja.

Kako pripravim tako hrano, ki jo bo moj dojenček z veseljem jedel?
Pri navajanju otroka na gosto hrano je v prvi vrsti pomembno, da pametno izberete sestavine, s katerimi boste začeli. Za prve obroke izberite take okuse, ki niso premočni ali preveč nenavadni. Od zelenjave izberite recimo korenček, bučko ali krompir, medtem ko se pri sadju odločite jabolko ali banano. Citrusi bodo za začetek verjetno preveč kisli, prav tako pa ni priporočljivo hrane pripravljati s kravjim mlekom vsaj do šestega meseca starosti.

Kašice lahko pripravite v kuhinjskem mešalniku ali kar z vilicami. Konsistenca, ki jo želite doseči, je vsekakor gosta in kompaktna ne pa tekoča. Trše sadje in zelenjavo pred tem skuhajte na pari. Izogibajte se dodajanju sladkorja ali soli ter začimb močnejšega okusa. Če želite kašo nekoliko posladkati, dodajte žličko jabolčne ali hruškove kaše. Zelenjavnim jedem pa lahko za okus dodate rastlinsko olje.

Katera hrana je najprimernejša za dojenčke?
Poleg samega okusa moramo pri hrani za dojenčke poskrbeti, da bo vključevala vse potrebne hranilne snovi. Nekaj splošnih napotkov glede uvajanja živil

• Kruh: po 10. mesecu
• Kravje mleko: samostojni napitek po 1. letu starosti, majhne količine že prej(priprava žitne kašice, pire krompirja)
• Gluten ( pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): po 4.mesecu, hkrtai z dojenjem
• Jajca (rumenjak in beljak) po 6. mesecu
• Sladkor, sol: po 1. letu
• Med: po 1. letu
• Ribe: lahko po 6. mesecu, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos)
• Morski sadeži: po 1. letu starosti

Prehrana otrok mora biti uravnotežena, vključevati mora veliko zelenjave, sadja, žit.

Kateri hrani se raje izogibam pri pripravi obroka za dojenčka?
Pri pripravi hrane za dojenčka, predvsem ko ga šele navajamo na gosto hrano, se je priporočljivo izogibati nekaterim sestavinam. Zaradi svoje trde konsistence se izogibajte oreškom in semenom ter hrani, ki je bogata z vlakninami. Predvsem v začetnem obdobju bo ta hrana hitro povzročila zaprtost pri dojenčku, ki ni še navajen na prebavljanje tovrstnih snovi. Izogibajte se tudi surovim ali delno kuhanim jajcem, slani ali dodatno sladkani hrani, gaziranim pijačam ter hrani, ki je namenjena odraslim ljudem (omake, kava …).

Moj otrok noče jesti. Kaj lahko naredim?
Ni malo staršev, ki pri uvajanju uvajanju goste hrane naletijo na problem, da otrok noče jesti. Vsaj zdi se jim tako. V resnici otrok lepo napreduje, pridobiva težo in raste. Spomnite se na sebe, da vaš apetit ni konstanten ter da ne pojeste vedno enake količine hrane.Lahko se zgodi,da otrok preprosto noče odpreti ust in pojesti pripravljene kašice. Tukaj pride na dan vaša domišljija: igrajte se, da je žlička letalo, pripovedujte zraven zgodbe ali hrano okrasite na otroku zabaven način ter ga s tem pripravite na to, da bo zaužil pripravljeno hrano. Enotnega recepta ni. Načinov, kako otroka pripraviti do tega, da bo jedel, je vsaj toliko, kolikor je otrok. Predvsem pa se bo tu izkazala potrpežljivost. Otroška trma, povezana z njihovo prikupnostjo, bo pri starših pogosto dosegla popuščanje v bitki pri mizi.

Ko otroka enkrat prepričate, da se novo hrano izplača poskusiti, bodite inovativni. Ponudite mu sadje in zelenjavo, vendar prikrito. Če malček enostavno ne prenese »zelenjavnega okusa«, ga izboljšajte z naribanim sirom ali zabelo iz masla in krušnih drobtin. Če se kremži ob pogledu na sadje, mu ga zmešajte z mlekom ali jogurtom ter ponudite kot zabaven otroški koktejl.

Obstaja pa tudi možnost, da otrok noče jesti, ker preprosto ni lačen. Otroci imajo veliko boljši občutek za lakoto kot odrasli ljudje. Otroški želodec je velik le kot majhna pest, starši pa pogosto precenijo, koliko hrane otrok potrebuje.

Pri prehodu na gosto hrano je moj dojenček postal zaprt. Kaj lahko naredim?
Spremembe v načinu prehrane povzročijo spremembo v odvajanju blata. Ponavadi se s prehodom na gosto hrano vzpostavi odvajanje blata vsak dan.Pri nekaterih otrocih lahko pride do prehodnih težav z zaprtjem. Največkrat je vzrok premalo zaužite tekočine in balastnih snovi.Lahko se poslužite nekaj enostavnih pristopov:

• Dojenčka spodbudite k miganju. Z nekaj gibalnimi vajami bo tudi prebavni trakt pospešil svoje delo.
• Masirajte ga po trebuščku in stimulirajte peristaltiko
• Poskrbite,da bo otrok zaužil dovolj tekočine (prekuhana ohlajena voda med obroki)
• Ponudite čim več sadja in zelenjave (NE banane,NE  korenje)
• Ponudite sladkan čaj ali sok namočenih suhih sliv,

V primeru, da težave vtrajajo se priporočajo sredstva za mehčanje blata, ki ne povzročajo odvisnosti črevesja. Pomembno je, da odvajanje blata otroku ne povzroča bolečin ali neprijetnih krčev. Odsvetujemo pa draženje ritke s termometrom.

ALERGIJA NA KRAVJE MLEKO
Spoštovani,
Pri mojem sedem mesečnem sinu so se pri treh mesecih začele težave s kožo. Koža po obrazu, trupu in nogah – predvsem v predelu pregibov, je postala pordela in hrapava. Ker sem sina samo dojila, mi je zdravnica je svetovala dieto brez kravjega mleka in se mu je koža nekoliko izboljšala. Opravili smo tudi alergološke teste za alergijo na kravje mleko, ki so alergijo potrdili. Sedaj sem mu začela dodajati tudi ostalo hrano in me zanima katere hrane mu ne smem dajati in ali lahko pije kozje mleko
Hvala in lep pozdrav

Draga mamica,
Alergijo na hrano ima v zgodnjem otroštvu približno 7-8 % otrok. Najpogostejši alergeni pri dojenčkih so kravje mleko, jajca, soja in arašidi. Znaki alergije pri dojenčkih se običajno kažejo kot kožni izpuščaji (atopijski dermatitis, koprivnica), nepridobivanje na telesni teži, polivanje, bruhanje, driska, napenjanje in bolečine v trebuhu. Kadar gre za hujše težave otroka pregleda pediater alergolog, ki opravi tudi alergološko testiranje, s katerim poskuša ugotoviti na katere alergene je otrok alergičen in nato svetuje staršem kako ukrepati. Ob dokazani alergiji na kravje mleko materi, ki otroka izključno doji, svetujemo dieto brez kravjega mleka in mlečnih izdelkov in vzpodbujamo dojenje vsaj do dopolnjenega šestega meseca starosti. Nato je potrebno uporabljati posebne mlečne formule, ki so namenjene prehrani otrok s preobčutljivostjo na beljakovine kravjega mleka. Pri tem beljakovinam s procesom razgradnje (hidrolize) na manjše kose odvzamejo njihove imunogene lastnosti.

Pred kupovanjem živil je dobro vedeti, da v industrijski pripravi hrane mleko dodajajo številnim živilom in temu mleku pravimo SKRITI alergen. Na etiketah živil je glede na količino dodanega mleka označeno kot laktoza, kazein, sirotka…Mleko kot skriti alergen tako lahko najdemo v raznih kašicah (čokolino, frutolino…), mesnih izdelkih, ki vsebujejo mleko (mesne kroglice), polpeti, salame, paštete, ribje palčke. Previdni moramo biti tudi pri raznih zelenjavnih omakah, pecivih in čokoladi. Otrok z dokazano alergijo na kravje mleko tudi ne sme uživati kozjega ali ovčjega mleka in seveda mlečnih izdelkov (jogurt, sir, smetano, maslo, majoneza, sladoled…).Za tolažbo pa naj dodam, da večina (90 %) alergij na kravje mleko v dojenčkovem obdobju izzveni med 2 in 4 letom  in so na srečo le prehodna težava.

2. POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA

Moj otrok ima vročino, kako naj ukrepam?

O ukrepih ob pojavu vročine pri otrocih si lahko preberete v knjižici:

Kaj pomeni povišana telesna temperatura, katera vrednost velja za Povišana telesna temperatura je obrambni odziv organizma, s katerim se spodbudijo obrambni dejavniki, ki pripomorejo h krajšemu poteku okužbe. Povišana telesna temperatura oz. vročina ni bolezen in sama po sebi ni nevarna, saj gre običajno za pokazatelja, da so organizem bojuje proti bolezni oz. določeni infekciji. Povišana telesna temperatura je tako običajno le eden izmed bolezenskih znakov.

Normalne vrednosti telesna temperatura se gibajo med 36,2 in 37,2 °C. O vročini govorimo tedaj, kadar telesna temperatura  preseže 37,2° C, če jo merimo pod pazduho, 37,5° C merjena v ušesu in 38 °C izmerjena v danki. Za merjenje telesne temperature danes uporabljamo različne termometre, ki so vsi zanesljivi in primerljivi. Vročino je najbolje meriti pod pazduho s klasičnim alkoholnim termometrom ali elektronskim digitalnim. Za merjenje telesne temperature pri otrocih, ki so težko nekaj minut pri miru, običajno uporabimo digitalne infrardeče termometre ali elektronske brezkontaktne termometre, ki so hitrejši. Temperatura sicer narašča, ko ima človek mrzlico oz. ga mrazi, in pada, ko se človek poti. Telesna temperatura ima svoje dnevno nihanje in je najvišja zvečer, najnižja pa v zgodnjih jutranjih urah.

Vročina torej samo po sebi ni nevarna, lahko pa je nevarna bolezen, ki je povišano telesno temperaturo povzročila.

Ali drži, da je povišana temperatura naša prijateljica, saj nas opozarja na težavo?
Povišana telesna temperatura je pogosto prvi bolezenski znak, ki nam sporoča, da je z našim telesom nekaj narobe. Potrebno je spremljati kako visoka je vročina, koliko časa traja in ali jo spremljajo še drugi bolezenski znaki. Slednji nam pomagajo pri postavitvi diagnoze bolezni.

Samo kratkotrajno povišana telesna temperatura še ni zadosten razlog za alarm ali obisk zdravnika.

Vzroki za povišano telesno temperaturo so sicer lahko številni. Največkrat je posledica okužbe z virusi ali bakterijami, redkeje glivami ali paraziti. Vročina lahko spremlja avtoimunske, revmatične bolezni in preobčutljivostne reakcije telesa. Lahko jo povzročijo rakaste bolezni, pojavi pa se lahko tudi kot posledica možganske krvavitve, tumorja v osrednjem živčevju ali poškodbe hrbtenjače, pri prekomernem delovanju ščitnice in motenem delovanju drugih žlez z notranjim izločanjem, pri srčnem infarktu oz. strdku v žili, pri putiki, pri obsežnih poškodbah, ki zajemajo več delov telesa, pri jemanju nekaterih zdravil (kontracepcijske tablete, antibiotiki, zdravila za zdravljenje rakastih bolezni, nekatera zdravila za zdravljenje duševnih bolezni ter zdravila, ki se uporabljajo za narkozo), po cepljenju ali po prejemu transfuzije, po zaužitju obroka hrane, po telesnem naporu. Do povišanja telesne temperature lahko pride tudi zaradi pozitivne toplotne bilance — telo sprejme in/ali proizvede več toplote, kot jo odda. Do takšnega stanja lahko pride v vročem in vlažnem podnebju (zaradi visoke zračne vlažnosti je ovirano oddajanje toplote z izparevanjem znoja), pri hudem telesnem naporu in dehidraciji. Zaradi izpostavljenosti visoki zunanji temperaturi pride do toplotnega udara (vročinska kap). Vzrok vročine so lahko tudi snovi, s katerimi prihaja bolnik v stik na delovnem mestu. Tak bolnik med vikendom in dopustom vročine nima. Vzrok za porast telesne temperature je lahko tudi psihičen. Včasih pa bolnik vročino tudi simulira. V 7 do 15 % vzroka za pojav vročine ne ugotovimo.

V zimskih mesecih so pogostejša virusna obolenja, ali ta pogosto spremlja tudi povišana telesna temperatura?
Znaki virusnih obolenj dihal, s katerimi se pogosto soočamo v hladnejših mesecih, so splošna utrujenost, bolečine v žrelu, izcedek iz nosu in oči ter kašelj. Ob tem se lahko pojavijo še glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter povišana telesna temperatura. Kadar je povzročiteljki virus gripe, je vročina višja kot pri ostalih virusnih okužbah dihal, in doseže do 40°C.

Kdaj jo zbijamo: do katere vrednosti ali simptomov jo je smiselno pustiti, da učinkuje po svoje?
Vročine navadno ni treba zniževati, še zlasti, če je nižja od 38,5 °C in če spremljajoči simptomi niso preveč moteči za bolnika. Če telesna temperatura preseže 40 °C, je zniževanje nujno. Pri nosečnicah in kroničnih bolnikih je treba zniževati tudi zmerno povišano telesno temperaturo, prav tako je ohlajanje nujno pri toplotnem udaru. Vročino lahko znižujemo z zdravili za zniževanje telesne temperature (paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki). Otrokom za zbijanje vročine ne dajemo acetilsalicilne kisline. Zelo učinkovit način zniževanja telesne temperature je tudi ohlajevanje telesa s hladnimi obkladki in s kopeljo (vodo v kopeli ohlajujemo postopoma) ali s prhanjem. Treba je tudi piti zadostne količine tekočin. Vročino sicer bolniki znižujejo pogosto prehitro in po nepotrebnem. S tem po eni strani izgubimo pomembne podatke, ki olajšajo pot do diagnoze, po drugi strani pa bolnik tvega stranske učinke in zaplete zaradi jemanja zdravil.

Kako se vročina bori proti bolezni?
Povišana telesna temperatura je med drugim pomemben obrambni mehanizem organizma in naš zaveznik v boju z bolezenskimi povzročitelji. Ob vročini se močno zmanjša razmnoževanje bolezenskih klic in njihova dejavnost. Vročina hkrati okrepi funkcijo našega imunskega sistema in poveča dejavnost celic, ki se borijo z bolezenskimi povzročitelji. To je še posebno pomembno pri virusnih okužbah, proti katerim nimamo učinkovitih zdravil, poveča pa tudi učinkovitost antibiotikov.

Ali smo si pri ‘doživljanju’ vročine res povsem različni: nekateri so zdelani že pri 37, nekateri pa še normalno funkcionirajo pri 38,5, denimo?
Ljudje vročino oz. povišano telesno temperaturo doživljajo zelo različno, odvisno je tudi kako visoka je vročina. Nekateri niti ne zaznajo, da jo imajo, spet drugi jo občutijo kot naval krvi po telesu ali v glavo, znaki so različni kot rdečica, bledica, potenje, mrazenje, tresenje.

Kako in kdaj ukrepamo pri dojenčkih in majhnih otrocih ?
Praviloma vročine do 38,5 °C ne znižujemo, če otrok nima težav, kar pomeni, da ne joka pretirano ali neutolažljivo, da je zadovoljen, se normalno odziva na okolje, ima normalno barvo kože, ustnic in jezika ter ima vlažne sluznice.

Pri povišani telesni temperaturi je potreben zadosten vnos tekočine. Otrok, ki tehta 10 kilogramov, potrebuje ob vročini 1,2 litra tekočine na dan, pri 20 kilogramih 1,8 litra tekočine, pri 30 kilogramih 2,2 litra tekočine. Priporočeno je dodajanje elektrolitov v obliki rehidracijske tekočine, zlasti če dodatno izgublja tekočina z bruhanjem in drisko. Tudi hrana naj bo vitaminsko in kalorično bogata, najbolj prijajo razni čaji, juhe in kompoti. Ne priporočamo hrane, ki napenja, ne preveč sladkorja in ne preveč mleka. Otrok naj bo lahko oblečen, perilo naj bo iz naravnih materialov, pokrit le z lahko bombažno odejo, temperatura bivalnega prostora naj bo od 20 do 22 °C.

VROČINSKI KRČI
Kaj so vročinski krči in kako nastanejo?
Vročinski krči pri otrocih sicer najverjetneje nastanejo zaradi nezmožnosti prilagoditve nezrelih otrokovih možganov na nenaden hiter porast telesne temperature, in ne zaradi same višine temperature. Odražajo se kot sočasno in nekontrolirano proženje možganskih živčnih celic. Po mehanizmu nastanka in po klinični sliki so zelo podobni epileptičnim napadom.

Velika večina vročinskih krčev mine sama po sebi v nekaj minutah in ne pustijo posledic. Pojavljajo se med šestim mesecem in petim letom starosti. Po tej starosti navadno spontano izzvenijo, kar je povezano z zorenjem živčnega sistema. Nastanejo pri porastu telesne temperature nad 38 °C. Pri enem do dveh odstotkih teh otrok pa lahko vročina sproži dolgotrajne krče, ki trajajo 30 ali več minut. To lahko okvari možganske celice in otroka življenjsko ogrozi. Večinoma pa so vročinski krči kratkotrajni in otroka ne ogrozijo, če pravilno ukrepamo. Otroka, ki je imel ali ima vročinske krče, mora takoj pregledati zdravnik.

Pri pojavu vročinskih krčev je pomembno, da ob napadu ostanemo mirni in pravilno ukrepamo. Ob pojavu vročinskih krčev poskrbimo za prosto dihalno pot, to je bočni položaj v varnem okolju, odstranimo tudi vse predmete v okolici. Sprostimo čeljust, bolnika slečemo in zavijemo v mlačno rjuho. Damo mu antipiretik v obliki svečke rektalno (v zadnjik), ničesar pa mu ne dajemo v usta. Pokličemo zdravnika oz. če je otrok že bil obravnavan z vročinskimi krči, imajo starši zdravilo (diazepam) že doma. Tega predhodno dobimo v lekarni na recept. Torej: najprej dajemo rektalno paracetamol in če krč po dveh minutah ne mine, še diazepam. Predvsem pa je pomembno znižati otrokovo telesno temperaturo. Otroka položimo v prijetno toplo kopel, kjer ima voda 39 °C, nato pa jo z dodajanjem hladne vode v petih minutah ohladimo do 32 °C. Otroka hladimo pet do deset minut in prenehamo, če močno joka ali ga trese mrzlica. Mlačni ovitki (30–33 °C) zaradi izhlapevanja delujejo hitreje kot kopeli. Golega otroka ovijemo v mlačno ožeto rjuho, čez katero ovijemo še suho rjuho za približno pet minut in postopek dva- do trikrat ponovimo. Priporočljivo je tudi mlačno brisanje.

3. ČREVESNE OKUŽBE

Zakaj se črevesne okužbe najpogosteje pojavljajo v hladnejšem obdobju? Katere so najpogostejše črevesne okužbe, s katerimi se srečujejo posamezniki?
Črevesne nalezljive bolezni se posamično ali epidemično pojavljajo skozi vse leto.  Glede na različne povzročitelje in pogoje, ki jim omogočajo čimboljše preživetje in razmnoževanje, pa se epidemije pojavljajo sezonsko. V zimskih mesecih so pogostejše črevesne okužbe povzročene z virusi kot so rotavirusi in norovirusi, čeprav v zadnjem desetletju ugotavljajo zamik rotavirusnih okužb v pomladne mesece. Pojavljajo se epidemije v vrtcih, šolah in domovih za ostarele. V vročih poletnih mesecih in jeseni pa je več okužb s črevesnimi bakterijami – salmonelami in kampilobaktri, s katerimi se običajno okužimo v domačem okolju s kontaminiranimi živili (jajca, perutnina) ali vodo. Poleti so nekoliko pogostejše tudi adenovirusne driske. Povzročitelji črevesni okužb so lahko tudi paraziti, na katere smo še posebej pozorni po vrnitvi s potovanj.

Kakšni so simptomi, ki nakazujejo, da smo zboleli za eno izmed črevesnih okužb?
Običajno se pojavijo slabost, neješčnost, bolečine v trebuhu, bruhanje in driska, ki jih lahko spremlja tudi povišana telesna temperatura. Včasih lahko bolezen prebolimo asimptomatsko, kar pomeni da po okužbi ne zbolimo s kliničnimi znaki bolezni.

Nekatere črevesne okužbe že po nekaj dnevih izzvenijo. Kdaj pa je čas za alarm, ko moramo nujno obiskati zdravnika?
Večina akutnih drisk pri sicer zdravih ljudeh mine sama po sebi v nekaj dneh, vendar lahko tudi kratkotrajna driska vodi v hudo izsušenost z elektrolitskimi motnjami. Težji potek bolezni pričakujemo pri otrocih, starejših ljudeh in osebah z motnjami v imunskem odgovoru. Zdravniško obravnavo potrebujejo vsi oboleli z obilno vodeno drisko in bruhanjem, ki vodita v izsušitev, kadar bolezen spremlja telesna temperatura višja od 38.5 stopinj C, močne bolečine v trebuhu, če v blatu opazimo primes sluzi ali krvi ali če driska traja več kot 2 dni.

Kako si lahko sami pomagamo pri različnih črevesnih okužbah?
Predvsem skrbimo za zadosten vnos tekočine in elektrolitov (uporabimo oralno rehidracijsko tekočino). Posebna dietna prehrana ni potrebna, omejiti je priporočljivo uživanje sladkorja, kofeina in živil, ki vsebujejo metilksantine. Zaradi prehodne laktozne intolerance je priporočljivo prehodno omejiti uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Svetujemo tudi uživanje probiotikov.

Otroci v hladnejšem obdobju leta pogosteje zbolevajo za rotavirusi. Kaj je značilno za te okužbe in kako jih prepoznamo?
Najpogostejši povzročitelji črevesnih okužb so rotavirusi, za katerimi običajno zboli več družinskih članov. Rotavirusi so majhni okrogli virusi, ki se hitro širijo, še posebej v vrtcih, in se pogosto pojavljajo v hladnejšem obdobju. Otroci, ki so okuženi z rotavirusom običajno zbolijo z vročino, bruhajo, imajo drisko, tožijo za bolečinami v trebuhu, odklanjajo hrano in pijačo, so utrujeni, poležavajo in manj urinirajo, kar pa je že lahko posledica prevelike izgube tekočin. Okužba z rotavirusi poteka ko se virusi preko onesnaženih rok prenesejo neposredno na druge osebe, pa tudi na predmete in površine v okolici, kjer lahko ostanejo več dni. Zato to črevesno okužbo imenujemo tudi bolezen umazanih rok.

Kako pri otrocih lajšamo simptome rotavirusnih okužb?
Zdravljenje rotavirusnih okužb je simptomatsko, kar pomeni da je potrebno nadomeščati izgubljene tekočine in zniževati telesno temperaturo, kadar preseže 38.5 stopinj C. Dieta ni potrebna, ker poteka driske ne ublaži, niti ne skrajša. Prehrana mora biti lahko prebavljiva, nemastna in normalno sladkana. Priporočljive so rahlo slane mesne juhe, belo meso, zelenjava, kompoti in sadne kaše, še zlasti banane, ki so bogate s kalijem, probiotični izdelki in slane palčke. Dojenega otroka naj mati še pogosteje doji, pri otrocih, ki so hranjeni z mlečnimi mešanicami pa z njimi nadaljujemo in jih ne zamenjujemo. Večji otroci naj pijejo tekočine, ki jih imajo radi, in sicer  naj popijejo vsaj toliko tekočine, kot so jo izgubili. Kadar je odvajanje obilno, uporabimo oralno rehidracijsko tekočino, to je pripravek v obliki praška, ki ga kupimo v lekarni brez recepta. Odsvetujemo pitje gaziranih pijač, ker napenjajo.

Na kaj moramo biti pri otrocih še posebej pozorni, ko zbolijo za rotavirusno okužbo?
Starši morajo biti še posebej pozorni na znake izsušenosti, ki se pojavijo ob preveliki izgubi tekočin (bruhanje in/ali driska), ki je otrok ni sposoben nadomestiti s pitjem. Izsušen otrok je žejen, ima razpokane in živo rdeče ustnice, manj vlažen, lepljiv in obložen jezik, ustna sluznica je suha, slina gosta. Oči so temno obrobljene in upadle, pri dojenčku je velika mečava ubočena. Koža je bleda, kožna guba se počasneje izravnna. Otrok manj lula kot običajno (pleničke so manj mokre), urin je temnejši in gostejši. Izsušen otrok je manj živahen, več počiva, spi in izgublja na telesni teži.

Rotavirusne okužbe se precej hitro širijo v vrtcih. Na kaj morajo biti pozorni vzgojitelji oziroma kakšni ukrepi so v vrtcih potrebni, da se prepreči širjenje okužb?
Rotavirusna driska je zelo kužna bolezen. Rotavirusi so zelo odporni proti običajnim razkužilom (uničijo jih alkoholna), preživijo tudi kloriranje. Dalj časa preživijo tudi na trdih površinah, v pitni vodi, vodi v bazenih in na rokah. Otroci v tem zgodnjem obdobju običajno še nimajo osvojenih higienskih navad, zato moramo zanje še bolj dosledno poskrbeti starši in vzgojitelji ter vsi, ki so v tesnem stiku z otroki. Skrbeti moramo za redno umivanje rok, za higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk ter pogosto čistimo površine in predmete v otrokovi okolici.

Zelo pomembno je, da starši ne vozijo v vrtec bolnih otrok, kar pomeni, da morajo ostati doma še vsaj en dan potem, ko nimajo več vročine, bruhajo in ne smejo več odvajati tekočega blata.

Kako lahko preprečimo zbolevanje otrok za rotavirusnimi okužbami?
Uvajanje sanitarnih ukrepov pri preprečevanju rotavirusnih okužb ni dovolj.

Otroke je pred rotavirusnimi okužbami možno zaščititi s cepljenjem, ki pri nas ni uvrščeno med obvezna cepljenja otrok, vendar je zelo priporočljivo za vse dojenčke, še posebno za tiste, ki bodo vključeni v kolektivno varstvo,  imajo sorojenca v kolektivnem varstvu, so pogosteje hospitalizirani ali ambulantno obravnavani ali pa nameravajo s starši potovati v prvih letih življenja.

Cepljenje se lahko začne po dopolnjenem šestem tednu starosti z dvema ali tremi odmerki cepiva, med katerimi mora biti vsaj štiritedenski interval. Cepljenje je po veljavnih priporočilih treba zaključiti do šestega meseca otrokove starosti.  V Sloveniji sta na voljo dve cepivi proti rotavirusom v obliki tekočine, ki jo otrok popije, zato cepljenje ni neprijetno. Otroka je možno cepiti pri izbranem pediatru.

4. OKUŽBE DIHAL

VIRUSNE OKUŽBE DIHAL
Otroci prebolijo na leto 6 do 9, odrasli pa 2 do 4 okužbe zgornjih dihal. Ker so večinoma razporejene v zimski čas to pomeni, da ima otrok skoraj dve okužbi na mesec in ima lahko dlje časa izražene prehladne znake. Starši so zato nemalokrat zelo zaskrbljeni saj menijo, da ima njihov otroko večji zdravstveni  problem. Ugotovili so, da akutna virusna okužba dihal izzveni pri 25 % otrok v treh dneh, pri 75 % v šestih, pri 90 % v desetih in pri 95 % v štirinajstih dneh. Pri 5 % ostanejo težave tudi več kot 14 dni po začetku bolezni.

Okužbe dihal pri otrocih v 65 – 75 % povzročajo virusi. Najpogostejši so respiratorni sincicijski virus (RSV), humani metapnevmovirus, virusi gripe, adenovirusi, koronavirusi, rinovirusi, bokavirusi, enterovirusi in ostali. Šolarji so pogosto nosilci virusov, ki jih prenesejo v domače okolje in se nato širijo tudi med družinskimi člani. Nekateri med njimi (RSV, gripa) so še posebno nevarni za določene skupine ljudi kot so dojenčki v prvih mesecih življenja, starejše osebe z osnovnimi boleznimi in bolnike z oslabljenim imunskim odzivom. Pri njih bolezni dihal potekajo težje, s pogostejšimi zapleti in možnostjo dodatne bakterijske okužbe. Opisani so tudi smrtni primeri.

Oglejte si letak NIJZ

KAKO PREPOZNAMO OKUŽBO DIHAL
Odvisno od virusnega povzročitelja prizadanejo zgornja ali/in spodnja dihala in se kažejo s klinično sliko navadnega prehlada, vnetja nosu, žrela, nebnic, ušes, grla, sapnice, bronhitisa, bronhiolitisa in pljučnice. Znaki bolezni se navadno pojavijo v nekaj dneh po okužbi. Virusi se prenašajo s kapljicami pri kašljanju, kihanju, govorenju in slino bolnih otrok, ki so med seboj v tesnem stiku. Prav tako se prenašajo preko rok, ki so onesnažene z izločki dihal (slina, smrkelj).

Pri navadnem prehladu se slabo počutimo, tožimo za glavobolom, bolečinami v  žrelu, imamo zamašen nos ali prozoren izcedek iz nosu, pečejo nas oči, kihamo, kašljamo in nas mrazi, vendar praviloma nimamo povišane telesne temperature. Izjema so dojenčki, ki imajo večinoma povišano telesno temperaturo, zamašen nos, so razdražljivi, slabo spijo, nimajo apetita, bruhajo in imajo drisko. Bolezen traja sedem dni, kašelj in izcedek iz nosu pa lahko trajata še 14 dni.

Akutno vnetje srednjega ušesa lahko poleg bakterij povzročajo tudi virusi, zato ob prehladnih znakih in bolečinah v ušesih ne pričakujte, da vam bo zdravnik takoj predpisal antibiotik. Šele po natančnem pregledu ušes se bo odločil za zdravljenje z antibiotiki ali pa bo svetoval počitek, spiranje nosu s fiziološko raztopino, zdravilo proti vročini in bolečinam ter vas naučil kako je potrebno pravilno pihati skozi nos, da ne pride do dodatne bakterijske okužbe.

Akutno vnetje grla in sapnice (laringotraheitis) prizadane predvsem otroke od tretjega meseca do tretjega leta starosti. Poleg hripavosti in lajajočega kašlja se pojavi piskanje pri vdihu (inspiratorni stridor) zaradi zožitve dihal. Za vnetje bronhusov (bronhitis) je značilen suh in dražeč kašelj, lahko tudi pekoča bolečina za prsnico, ki se pojavita nekaj dni za znaki okužbe zgornjih dihal. Akutni bronhiolitis pa je okužba malih dihalnih poti, ki se pojavi pri otrocih, ki so mlajši od dveh let. Omenjena okužba predstavlja resno stanje, ki ga je potrebno obravnavati hitro in z vso skrbnostjo.

ZDRAVLJENJE
»Kaj mi ne boste dali, nobenega antibiotika? Ta otroku navadno vedno pomaga!«

Virusno okužbo dihal zdravimo podporno. Bolniku svetujemo, da nekaj dni ostane doma in počiva, uživa naj čimveč tekočin, ob povišani temperaturi nad 38.5 st. C naj prejme zdravilo za zniževanje telesne temperature (paracetamol). Otrokom ne dajemo aspirina zaradi nevarnosti zapletov (pojav Reyevega sindroma). Večkrat dnevno naj spirajo nos s fiziološko raztopino, pri odraslih bolnikih pa uporabljamo tudi sredstva za zmanjšanje otekline (lokalne ali sistemske nosne dekongestive). Za antibiotično zdravljenje se odločimo le, kadar gre za dodatno bakterijsko okužbo. Zdravila proti kašlju niso dokazano učinkovita in imajo lahko stranske učinke, posebno pri mlajših otrocih.

KAKO PREPREČITI OKUŽBO DIHAL
Poleg vsakodnevne telesne aktivnosti je pomembna ustrezna prehrana, saj v zimskih mesecih navadno ne uživamo dovolj sadja in zelenjave, zato moramo poskrbeti za vitaminske dodatke prehrani.

Ob prvih znakih in prehladnih obolenj v družini moramo uporabiti zaščitno masko, robčke, skrbeti za umivanje rok in pravočasno začeti s podpornim zdravljenjem. Stanovanje večkrat dnevno prezračimo in poskrbimo, da je primerno vlažno (50 – 60 % vlaga). V času zdravljenja odsvetujemo obiske. Pomembno je skrbno umivanje rok bolnika in bližnjih ter uporaba robčkov za enkratno uporabo. Otroka je potrebno osamiti.

Ker se člani družine gibljejo v različnih okoljih (otroci v različnih šolah, starši pa v delovnih okoljih, tudi bolnišnicah, vrtcih in šolah), lahko različni povzročitelji povzročijo več zaporednih ali celo sočasnih okužb, saj so oboleli bolj dovzetni za okužbo zaradi padca odpornosti.

Antibiotično zdravljenje je potrebno le kadar pride do bakterijske okužbe. Znano je, da virusi gripe izločajo določene snovi (encime), ki bakterijam omogočijo, da se lažje pritrdijo na sluznico dihal, zato moramo pomisliti tudi na dodatno bakterijsko okužbo, ki jo moramo aktivno zdraviti z antibiotiki (npr. pri vnetju ušes ali pljučnici).

5. SPREMEMBE NA KOŽI

IZPUŠČAJ POD PLENICO

Hčerka je dopolnila 11 mesecev in do sedaj ni imela nobenih posebnih zdravstvenih težav. Dojena je bila do šestega meseca, nato smo ji začeli dodajati mešano hrano, blato odvaja dvakrat dnevno. Občasno se ji vname ritka, pojavijo se rdeči izpuščaji pod plenico, ki po določenem času izginejo. Zamenjala sem že kar nekaj vrst plenic in hladilnih mazil, vendar vnetje traja po več dni, še posebej v času vročine. Zanima me, kaj vpliva na pojav izpuščajev, ali je možno, da se pojavijo po določeni hrani, ali so vzroki drugje?

Mamica Mateja

Draga mamica !

Skoraj ne poznam mamice, katere otrok ne bi imel vsaj enkrat v dojenčkovem obdobju rdeče ritke oziroma vnetja kože pod plenico ali t.i. pleničnega izpuščaja kot ga pogosto imenujemo. Še posebno ta postane težava, ko se vnetje ponavlja in so mame zamenjale različne kreme in plenice. Vendar pa je pomembno vedeti, da vnetje kože pod plenico povzročajo številni dejavniki in da je za uspešno ustrezno zdravljenje treba najprej ugotoviti pravilen vzrok.
Iritativni dermatitis je v današnjem času, zaradi uporabe plenic za enkratno uporabo, redkejši kot nekoč. Pogosteje se pojavlja pri dojenčkih, ki imajo drisko ali so zdravljeni z antibiotiki, bolj dovzetni pa so tudi otroci z atopijo, ki imajo že v osnovi okvarjeno zaščitno pregrado vrhnje plasti kože. Nastanek vnetja pod plenico pospešujejo drgnenje kože ob plenico, vlažno in toplo okolje, ki predstavlja ugodno gojišče za naselitev in razmnoževanje glivic (Candida albicans) in bakterij (Staphylococcus aureus). Obenem prisotnost urina in blata z delovanjem sproščenih encimov in snovi zvišujeta pH okolja, aktivni postanejo encimi lipaze in proteaze v blatu, ki še dodatno dražijo kožo in poškodujejo zaščitno pregrado povrhnjice.
Kadar vnetje pod plenico traja več dni ali se ponavlja svetujem pregled pri vašem pediatru, ki bo z natančnim pregledom ugotovil, za kakšno vrsto vnetja gre in vam glede na stopnjo vnetja
svetoval ustrezno zdravljenje. Pri vneti ritki ne uporabljajte parfumiranih robčkov za brisanje in umivanje, za toaleto uporabljajte olje, pogosto menjujte plenice, lahko tudi zamenjate vrsto plenic in pustite, da se koža čimveč suši na zraku. Kadar je koža tako vneta, da ima razjedice in rosi, poskusite najprej z obkladki s fiziološko raztopino do zacelitve sprememb, čez noč pa kožo namažite s cinkovo pasto. Ob hudem vnetju vam bo zdravnik za nekaj dni predpisal nizko potentno kortikosteroidno kremo.
Ob ponavljajočih in trdovratnih vnetjih je lahko vzrok tudi pomanjkanje cinka v telesu ali pa je vnetje pod plenico le eden izmed znakov druge, lahko tudi sistemske bolezni otroka, ki jo je potrebno čimprej ugotoviti in ustrezno zdraviti.
Draga mamica upam, da sem vam z odgovorom nekoliko razjasnila skrbi, ki jih imate. Bodite vztrajni in dosledni pri vsakdanji negi ritke.

Jerneja Ahčan

MOLUSKE

Spoštovani,

Lani jeseni smo pri 11-letni hčerki na vratu opazili več drobnih izboklinic kožne barve, ki so jo srbele. V naslednjih mesecih jih je bilo vedno več, pojavljati so se začele še ob pazduhi. Pediatrinja nama je povedala, da so to neke vrste bradavic, imenovane moluske. Napotila naju je k dermatologu, ki jih je odstranil s posebno žlico. Pred kratkim sem pri mlajšem sinu opazila spremembe na koži, ki so po mojem mnenju enake, kot jih je imela hčerka. Ker je bila odstranitev bradavic pri dermatologu neprijetna in boleča mi prosim povejte, ali obstaja kakšna druga rešitev, da se jih znebimo, saj sin, ki je že po naravi bolj občutljiv in boječ, tega načina zdravljenja ne bi prenesel.
Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor,
mama Marta

Spoštovana Marta!
Moluske so nenevarna virusna okužba kože, ki jih povzroča poksvirus Molluscum contagiosum. Virus se prenaša s tesnimi stiki, najpogosteje zbolevajo otroci v vrtcih, šolah, opisani pa so tudi izbruhi bolezni pri otrocih, ki so se kopali v bazenih. Navadno se pojavi 2 do 20 (lahko tudi več) rožnato belih izboklinic, ki so v sredini nekoliko ubočene in merijo do pol centimetra. Pojavljajo se na mestih, kjer oblačila drgnejo ob kožo – okoli vratu, v pazduhah, na trupu, okoli popka, lahko tudi po okončinah ali genitalno-analnem predelu. Redko so razsejane po vsem telesu. Pogosteje se pojavljajo pri otrocih, ki že imajo kakšno predhodno bolezen kože npr. atopijski dermatitis, pa tudi pri tistih z oslabelo imunostjo. Pri zdravljenju imamo na izbiro več možnosti. Glede na to, da so moluske samoozdravljive, bo za vas in vašega sina verjetno najmanj stresno, da počakata na spontano izginotje, kar se običajno zgodi v 6-12 mesecih, redkeje traja dlje. V tem času lahko na posamezne moluske nanašate posebno raztopino (5% kalijev hidroksid), ki jih uničuje s tem da povzroči lokalno vnetje in jo dobite v lekarni brez recepta. Pomembno je, da opozorite sina naj si molusk ne praska, ker lahko s tem hitro raznaša virus ali pa pride do dodatne bakterijske okužbe in je potrebno še dodatno zdravljenje z antibiotičnim mazilom. Če otrok obiskuje vrtec svetujemo, da moluske na odkritih delih telesa prekrijemo z vodoodpornim obližem, ki ga vsakodnevno menjamo, da zmanjšamo možnost prenosa.
V kolikor bi se naveličala čakati na spontano izginotje imata na voljo mehansko odstranitev – z izluščenjem s posebno žličko (ekskohleacijo), odstranitvijo z iglo ali blagim zamrznenjem s tekočim dušikom. Učinkovita je tudi odstranitev z laserjem. Pred vsemi naštetimi zdravljenji se na kožo nanese zdravilo v obliki kreme, ki zmanjša bolečino, tako da so posegi čimmanj boleči. Koristno je, da se z otrokom doma pogovorimo o tem, kaj se bo z njim dogajalo pri zdravniku, saj je posege možno izvesti le, če je otrok miren. Izbira je vajina – želim vama čim hitrejšo ozdravitev.

Jerneja Ahčan

6. KAKO ZMANJŠATI VERJETNOST ZA OKUŽBO?

V jesensko-zimskem času smo zaradi večjega zadrževanja v zaprtih prostorih in bolj ugodnih temperaturah za širjenje virusov bolj na udaru, da podležemo okužbam. Tovrstne okužbe so lahko še posebej težavne za dojenčke in malčke, ki še nimajo utrjenega imunskega sistema.Da bi naše malčke v čim večji meri zaščitili pred okužbami, se lahko držimo nekaj preprostih načel.

Vsekakor se je pametno izogibati območjem z velikim pretokom ljudi (nakupovalni centri, igralnice,..), predvsem v obdobjih, ko obstaja velika verjetnost, da bo v množici tudi precej bolnih oziroma kužnih ljudi. Večina viroz se namreč prenaša kar po zraku, veliko okužb pa prenesemo tudi z našimi rokami. Zato je pomembno umivanje rok, zadrževanje na prostem, izogibanje bolnih otrok. Z novorojenčki in dojenčki se odsvetuje obiskovanje otrok, ki so v kolektivnih varstvih.

Naš imunski sistem okrepimo z uživanjem uravnotežene hrane z veliko sadja in zelenjave, po potrebi tudi prehranskih dopolnil (vitamin D). Telesna aktivnost krepi celice našega imunskega sistema, prav tako zadostna količina spanca.
Pomembno je da veste, da se lahko že otroci od 1.leta naprej cepijo proti gripi.

ZAŠČITNO CEPLJENJE
Gripo lahko preprečimo s pravočasnim cepljenjem in ga priporočamo za vse otroke (starejše od 6 mesecev) in odrasle, ki so v stalnem stiku z otroki (starši, sorojenci, vzgojitelji). Optimalni čas za cepljenje je od oktobra do novembra. Zdravljenje in preprečevanje gripe s protivirusnim zdravilom (oseltamivir) pride v poštev samo za osebe, ogrožene za hud potek gripe z zapleti.

PAZLJIVOST NE BO ODVEČ

• če imate doma novorojenčka odsvetujemo obiske vsaj prva dva meseca otrokove starosti
• če imate dojenčka mlajšega od šest mesecev in starejšega otroka, ki obiskuje vrtec, ga izpišite v času epidemije okužb dihal
• se z majhnimi otroki ne zadržujete v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi

7. OKUŽBE, KI JIH PRENAŠAJO KLOPI

Imam 6 – mesečno hčerko in 5 – letnega sina. Pred kratkim smo se preselili iz mesta v hišo na obrobje gozda. Ker smo radi veliko v naravi in ker naj bi bilo v tem delu po sosedovih besedah spomladi veliko klopov, vas sprašujem, ali bi bilo smiselno cepiti otroka proti okužbam, ki jih prenašajo klopi, kje ju lahko cepim in kakšni so možni neželeni učinki?

Klopi prenašajo različne bakterije in viruse, ki pri nas povzročajo bolezni kot so  klopni meningoencefalitis, Lymsko boreliozo in redkeje erlihiozo. S cepljenjem se lahko zaščitimo le pred okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa. Slovenija je endemsko področje za omenjeni virus, kar pomeni, da so klopi okuženi na vseh koncih države, zato je cepljenje priporočljivo za vse osebe starejše od enega leta. Osnovno cepljenje se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva ( razmak med prvim in drugim odmerkom cepiva je 1 do 3 mesece, tretji odmerek pa damo 5 – 12 mesecev po drugem odmerku). Zaščito obnavljamo z enim odmerkom na tri do pet let. Imamo cepivo za otroke in odrasle. Priporočljivo je, da se cepimo v hladnih mesecih, ko klopi še niso aktivni, lahko pa se cepimo skozi vse leto. Če se začnemo cepiti spomladi ali poleti običajno cepimo po hitri shemi, tako da je razmak med prvim in drugim odmerkom le dva tedna in s tem dosežemo hiter in ustrezen imunski odziv.

Po prvem odmerku se pri manj kot 10 % otrok pojavi vročina, ki traja en dan, lahko jo spremljajo utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Na mestu cepljenja se lahko pojavijo rdečina, oteklina in bolečina. V takih primerih svetujemo obkladek s fiziološko raztopino in ob vročini zdravilo za zniževanje telesne temperature (paracetamol).

Sina lahko cepite pri izbranem pediatru ali na območnem zavodu za zdravstveno varstvo, ne pozabite pa cepiti tudi sebe.

Obenem vam svetujem, da vsak dan natančno pregledate kožo otroka, prečešete lasišče in čimprej odstranite prisesane klope, ker je s tem možnost okužbe manjša.

Jerneja Ahčan

8. ANGINA

Spoštovana g. zdravnica!
Zelo sem zaskrbljena zaradi 6-letnega sina, ki je imel letos pozimi vsak mesec angino. Zdravnik mu je vedno predpisal antibiotik, zamenjali smo jih kar celo vrsto pa še vedno ni pomagalo. Veliko je manjkal v šoli, pa tudi stalno jemanje antibiotikov se mi ne zdi primerno.
Kaj lahko naredim, da ne bi toliko zboleval? Ali bi pomagala operacija mandljev?
Hvala za odgovor.

Spoštovani,
Povsem razumem vašo zaskrbljenost zaradi sina, ki ima ponavljajoče angine. Koristno bi bilo vedeti kakšne znake bolezni ima vaš sin, ko zboli. Ali ima vročino, bolečine v žrelu, povečane bezgavke, morda izcedek iz nosu in ali ob tem kašlja? Angina pomeni vnetje žrela in mandljev in jo v otroškem obdobju povzročajo večinoma virusi in le pri približno tretjini je povzročitelj bakterija streptokok. Za slednjo običajno zbolijo otroci med 5 in 15 letom, ki imajo visoko vročino, bolečine v žrelu, povečane bezgavke na vratu in velike, pordele mandlje, ki so lahko prekriti z belimi čepki. Kašelj in izcedek iz nosu sta običajno prisotna pri virusnih okužbah in nista značilna znaka streptokokne okužbe žrela. Med zdravimi šolarji jih ima 10- 15 % to bakterijo prisotno v žrelu (pravimo jim nosilci streptokoka), ki se prenaša s kužnimi kapljicami. Otroke je zato smiselno opozoriti na skrbno izvajanje higienskih ukrepov (umivanje rok, uporaba papirnatih robčkov, ne uporabljati istega pribora ali skodelic…). Včasih je nosilec streptokoka lahko tudi kdo izmed družinskih članov.

Kadar je zdravnik v dvomih ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo žrela lahko naredi hitri test za dokaz streptokoka v žrelu (odvzame bris žrela s posebno vatirano palčko že v ambulanti), po potrebi pa lahko bris pošlje še na bolj natančne mikrobiološke preiskave. Zdravljenje z antibiotiki je potrebno le pri streptokokni angini, zdravilo izbire pa je penicilin. V kolikor so bile angine pri vašem sinu dokazano bakterijskega izvora in so se ponavljale kljub temu, da je redno prejemal ustrezen odmerek antibiotika in dovolj časa, svetujem še pregled pri pediatru infektologu in otorinolaringologu.Kirurška odstranitev mandljev je priporočena, kadar otrok preboli 4-6 bakterijskih angin letno ali 3-5 v dveh zaporednih letih.

Upam, da sem z odgovorom vsaj malo zmanjšala vašo zaskrbljenost.

9. PETA BOLEZEN

Spoštovani !
Imam tri in pet letni hčerki, ki obiskujeta vrtec. Pred tednom sem v vrtcu na vratih zasledila obvestilo, da  razsaja peta bolezen. Pri starejši hčerki je v skupini zbolelo že nekaj otrok, pri mlajši pa zaenkrat ne. Zanima me kaj več o tej bolezni in ali se je možno pred njo zaščititi? Ali lahko zboliva tudi midva z možem?
Hvala za odgovor in lep pozdrav

Draga mamica!
Prav v zadnjih mesecih za peto boleznijo zboleva veliko vrtčevskih otrok, pa tudi šolarjev. Je blaga nalezljiva izpuščajna bolezen, imenovana tudi erythema infectiosum ali peta bolezen, ki jo povzroča virus parvo B19. Ime peta bolezen se je ohranilo od začetka 20. stoletja, ko so različne izpuščajne bolezni, ki so se takrat pojavljale v epidemijah, poimenovali kar s številkami. Edini gostitelj virusa je človek, manjše epidemije pa se pojavljajo predvsem pozno pozimi in zgodaj spomladi v vrtcih in šolah. Značilen je intenzivno rdeč izpuščaj po ličkih z bledico okoli ust, ki se razširi tudi na trup, roke, noge in ritko. Izpuščaj lahko srbi, njegova intenziteta pa se spreminja z zunanjimi dejavniki (temperatura, sonce) in traja dva do pet dni, lahko pa se pojavlja in izginja nekaj tednov ali celo mesecev. 7 do 10 dni pred pojavom izpuščaja imajo nekateri otroci vročino, glavobol in bolečine v mišicah ter sklepih. Od okužbe do pojava znakov bolezni običajno mine 4 do 14 dni. Otroci so najbolj kužni pred pojavom izpuščaja, zato se lahko potem, ko se izpuščaj že pojavi, ponovno vrnejo v vrtec ali šolo. Posebnega zdravljenja ni in tudi kože ni potrebno mazati z nobenimi mazili. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami izločkov dihal, zato je treba upoštevati osnovne higienske ukrepe in dosledno skrbeti za higieno rok.

Lahko zbolijo tudi odrasli, vendar redkeje, ker ima približno 50 % mladih odraslih že zaščitna protitelesa in večina starejših oseb. Bolezen se pri njih kaže z drugačnimi znaki kot pri otrocih. Običajno nimajo izpuščaja, pojavijo se bolečine in vnetje sklepov, ki je značilno predvsem za ženske. Okužba je nevarna za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, osebe s hemolitično anemijo in nosečnice, ker lahko pride do spontanega splava.

Glede na blag potek bolezni pri otrocih, ki velikokrat sploh ne potrebujejo obiska pri zdravniku, je pretirana skrb odveč.

Jerneja Ahčan

10. POPKOVNA KILA

Spoštovani,

Sem mamica 1,5 mesečnega prvorojenca pri katerem sem kmalu po prihodu iz porodnišnice opazila, da ima izboklino v predelu popka. Zdi se mi, da je vsak teden večja, predvsem se poveča kadar sinček joka ali se napenja zaradi vetrov. Patronažna sestra je rekla, da je verjetno kila. Sprašujem vas, ali je to kaj nevarnega in kako mu lahko pomagam?

Spoštovana mamica !

Naj vas že takoj na začetku potolažim, da ima vaš sin, kot vam je povedala že patronažna sestra, najverjetneje popkovno kilo. To ni nič nevarnega in gre bolj za lepotno napako, ki nastane zaradi prirojene različice nepopolnega zaprtja popkovnega obroča. Velika je običajno od 1 do 5 cm, pokrita s kožo, v njej je lahko del tankega črevesa. Je mehka in jo zlahka potisnemo nazaj v nivo popka, praviloma ne pride do ukleščenja, zato je tudi pretirana skrb odveč. Pogosteje se pojavi pri nedonošenčkih. Izboči se pri joku, napenjanju in kolcanju. Poskrbite, da bo dojenček čim manj jokal, redno podirajte kupčke po hranjenju, trebušne krče in napenjanje pa skušajte ublažiti s kapljicami, ki vam jih bo predpisal pediater. Kilo lahko tudi dnevno prekrijete z gazo in prelepite z lepilnim trakom.

Kila se običajno samodejno zapre do drugega leta starosti in ne potrebuje posebnega zdravljenja, kadar pa ostane po petem letu se lahko odločite za kirurško popravo. Le v zelo redkem primeru ukleščenja kile (dojenček boleče in neutolažljivo joka, kile ne moremo potisniti nazaj) je potreben takojšen pregled pri kirurgu, kajti zaradi motnje prekrvavitve lahko pride do odmrtja dela črevesa, ki ga hitra kirurška intervencija lahko prepreči.

Jerneja Ahčan

11. Z DOJENČKOM NA LETALO

Spoštovani !

Sorodnica, ki živi v Ameriki nas je čez dobra dva meseca povabila na poroko. Doma imam šest mesečnega sinčka, ki je zdrav in ga še dojim. Sprašujem Vas ali ga zaradi vožnje z letalom lahko vzamem s seboj, ali naj raje ostane doma?

Mamica

Draga mamica!

Čez dva meseca bo vaš sinček star 8 mesecev in bo verjetno še vedno vsaj dvakrat dnevno dojen, zato ločitev od vas za daljši čas ne bo možna. Torej potujeta oba ali nobeden.
Potovanje z letalom odsvetujejo novorojenčkom starim manj kot 7 dni in nedonošenčkom.
Pred potovanjem je dobro rezervirati sedeže, kjer je dovolj prostora za dodatno košaro za otroka. Na letalo vzemite s seboj vse potrebno za higieno otroka in stekleničko z mlekom ali vodo. Če ima otrok alergijo na določena hranila, na to posebej opozorite stevardeso. Med vzletom in pristankom otroka dojite oziroma naj pije po steklenički, da se mu izenači tlak v srednjem ušesu in okolju. Sicer ga hranite po ustaljenem ritmu in ne prepogosto, ker lahko med pitjem posrka veliko zraka, njegova prostornina pa se med poletom poveča tudi za 20% in lahko povzroča bolečine v trebuhu.
Kadar je otrok prehlajen, naj nekaj dni pred odhodom prejema kapljice za v nos (za zmanjšanje otekline sluznice). Dobro je poznati epidemiološko stanje v državi kamor potujete, pa tudi na letališčih in v letalu ste v stiku z mnogimi ljudmi, ki lahko prenašajo različne bolezni. Pred odhodom preverite pri pediatru, če ste opravili vsa cepljenja po cepilnem programu in se glede na epidemiološko stanje ter letni čas pogovorite še o morebitnih dodatnih cepljenjih (proti gripi, pnevmokoku …).
V kraju, kjer boste bivali, se pozanimajte kje je najbližji pediater v primeru, da otrok zboli.
Srečno pot!

Jerneja Ahčan

12. NAPOTNICE IN ČAKALNE DOBE

V kolišnem času po izdaji napotnice se je potrebno naročiti?Napotnico je potrebno predložiti izvajalcu zdravstvene dejavnosti v določenem roku po izdaji le-te odvisno od stopnje nujnosti:

1. Nujno Najpozneje naslednji dan
2. Zelo hitro V petih dneh
3. Hitro ali redno V štirinajstih dne

Kakšne so čakalne dobe za različne stopnje nujnosti?
Najdaljša dopustna čakalna doba za posamezno zdravstveno storitev je določena glede na stopnjo nujnosti zdravstvene storitve v nadaljnjem besedilu: stopnja nujnosti ob upoštevanju zdravstvenega stanja pacienta.

Stopnje nujnosti so naslednje:

1. Nujno 24 ur
2. Zelo hitro 14 dni
3. Hitro 21 – 80 dni
4. Redno 120 dni

Kako poteka naročanje z e-napotnico preko spleta?
Naročanje poteka na povezavi: https://narocanje.ezdrav.si

Podrobejše informacije in navodila za e-naročanje najdete na spletni strani: http://www.ezdrav.si/download/1200/

13. ROKOVANJE Z DOJENČKOM

Kako pravilno rokujem z doječnkom?

Vse informacije o pravilnem rokovanju z dojenčkom so na voljo v kratkih videoposnetkih:

Pravilno rokovanje z dojenčkom

14. KAJ DOJENČKU ALI MALČKU NA NOGE?

Otrok (velja tudi za starejše otroke) naj bo čim več bos, v nogavičkah ali v mehkih copatkih. Poleti naj bo bos tudi zunaj na različnih podlagah – pesek, trava… Obutev naj bo spredaj široka, z mehkim, tankim ravnim podplatom in zračna. Peta naj ne bo podložena oz. dvignjena (»zero-drop«), prav tako naj stopalni lok ne bo podložen. Otrok mora biti obut zmožen gibati s stopalom v vse smeri.

Več na: Solemio.si in Bosenogice.si

Primeri dobre obutve: Pediped Originals, Little blue lamb, copatki Snugi, Froddo, Beda, Filii, Tikki, Mukishoes, škorenjci Bundgaard, …

Za dojenčke, ki še ne hodijo, so za zunanjo uporabo v pomladanskem / jesenskem obdobju zelo primerni mehki nepremočljivi prekrivni »škorenjci«, ki se nadenejo preko copatkov in v kombinaciji z nepremočljivim pajackom omogočajo udobno raziskovanje zunanjega okolja tudi v mokrih pogojih.

Pripravila: dr. Anja Radšel, dr. med., marec 2022 

15. NOŠENJE OTROKA V NOSILKI

Dojenčki imajo prirojeno potrebo po bližini. Čvrst objem materinega naročja jim nudi potrebno varnost za nadaljnji razvoj. V materini bližini lahko takoj zadovoljijo tudi ostale svoje potrebe, npr. lakoto. Dojenčki so si različni: nekateri potrebujejo več, drugi manj tesnega stika.

V mnogih kulturah so dojenčki tradicionalno nošeni v nosilkah, ki se vse bolj uporabljajo tudi pri nas. Če je nosilka pravilno izbrana in je otrok v njej pravilno nameščen, je nosilka lahko odličen in zelo prijeten pripomoček za starša in za dojenčka. Omogoča varno in svobodno gibanje, tako v urbanem kot v naravnem okolju.

Nosilko izberemo glede na otrokovo starost in način nošenja. Prve mesece po rojstvu otroka postopno navajamo na nošenje in se izogibamo daljšemu času nošenja. Vedno upoštevamo njegovo počutje. Ko dojenček postane stabilen (po 5.-6. mesecu), ga lahko nosimo na hrbtu, kar je udobneje tako zanj kot za starša. Otrok je vedno obrnjen s telesom proti staršu; nošenje otroka spredaj, obrnjenega s telesom naprej, s psihološkega vidika in vidika drže, odsvetujemo.

Prvega pol leta so za z vidika nošenja manj izkušene starše zelo primerni tkani elastični trakovi (»baby wrap«), v katerem se dojenčka zelo lepo namesti in mu nudijo vso potrebno oporo. Kasneje se lahko zamenjajo s tkanimi neelastičnimi trakovi (kjer je več zavezovanja), ali pa z (delno) strukturiranimi nosilkami (»mei tai«, Boba,…), ki imajo širok sedalni del in sežejo dojenčku čez celoten hrbet do vratu. Nosilke z ozkim sedalnim delom, v katerih otrok visi z nogami navzdol, se odsvetujejo. 

16. ZAŠČITA DOJENČKA IN OTROKA PRED SONCEM

SENCA
Dojenčki naj bodo čim manj izpostavljeni direktnemu soncu, še posebno med 10. in 16. uro. Posebna pazljivost je potrebna v bližini vode in snega, saj se sončni žarki odbijajo od površine in se njihov učinek ojača.

OBLAČILA
Za zaščito kože se svetujejo lahka, ohlapna, svetla oblačila, pri kopanju UV pajacek in pa primerno pokrivalo.

ZAŠČITNE KREME

Zaščitne kreme se lahko uporabljajo v manjših količinah na izpostavljenih delih kože po 6. mesecu starosti. Primerne so tiste, ki vsebujejo UVA in UVB mineralni filter (ne kemijski filter) in so brez posebnih dišav. Običajno so bolj goste in se težje razmažejo. Dovolj je faktor 30, faktor 50 je namenjen za zares svetlopolte osebe.

PRIMERNA POKRIVALA

Primerno pokrivalo ima široke krajce in podaljšano zaščito za vrat in hrbet ter meče na otroka šoroko senco. Je lahko in tanko in ne pregreva glavice. Dobro je, da se hitro suši in je primerno za v vodo. Nekatera se lepo namesti tudi pod kolesarsko čelado za senco obraza. Primer dobrega pokrivala je klobuček Playhat proizvajalca Sunday afternoons.

SONČNA OČALA

Za otroke niso priporočljiva oz. so lahko celo nevarna, ker omogočijo sončnim žarkom, da skozi (zaradi zatemnjenih stekel) razširjeno zenico padejo direktno na očesno ozadje in delajo poškodbe. Naravna zaščita pred škodljivimi UZ žarki je zožena zenica na močni svetlobi. Otroci se tega tudi lepo navadijo.