1. IZKLES
Neizrasli zobje, najpogosteje so to osmice, ostanejo ujeti v kosti in ne izrastejo v ustno votlino.
Opis posega
Neizrasli zobje niso našli poti v ustno votlino. Nekje v fazi izraščanja so spremenili smer ali preprosto obstali v kosti. Če so na svoji poti zadeli ob korenine izraslih zob, jih lahko začnejo razgrajevati. Neizrasli zobje torej neopaženo poškodujejo sicer zdrave zobe. To je ključni razlog, da se odločimo za odstranjevanje neizraslih zob.
Pred operativnim posegom se ponovno pregleda rentgenske slike. Na mesto, kjer bo odstranjen neizrasel zob, se aplicira lokalni anestetik. Bolnika se s posebnimi razkužili umije okrog ust in ustrezno pokrije. Nato se zareže ustno sluznico in se jo odmakne od kosti in razgali kost. Kost je treba odstraniti, da se naredi pot do neizraslega zoba, ki se ga z različnimi instrumenti odstrani. Zaradi neprimerne lege zoba v kosti je velikokrat treba zob razrezati s sterilnimi svedri, saj se ga tako lažje odstrani in manj poškoduje okolno tkivo. Po odstranitvi zoba se rano ustrezno očisti in zašije. Bolnik dobi jasna navodila, kako ustrezno ravnati po posegu. Kontrolni pregled je čez 7-10dni.
Izkles je predviden za tiste zobe, ki so ostali v kosti in tam razgrajujejo korenine izraslih zdravih zob.
Nega po posegu
Na mestih aplikacije lokalnega anestetika je ustna sluznica občutljiva še nekaj dni. Pojavijo se lahko oteklina, hematom in bolečina. Tretji dan po izklesu zoba je oteklina praviloma največja, nato se postopoma manjša. Po posegu svetujemo prve ti dni redno jemanje protibolečinskih tablet(NE Aspirina), nato pa ob bolečini.
Pogosta vprašanja
Ali so možni zapleti?
Ob upoštevanju navodil, ki jih bolnik dobi po posegu, je nevarnost zapletov majhna. Zgodi se, da kakšen šiv popusti ali bolnika žuli, lahko se pojavi tudi vnetje. Če se oteklina in bolečina stopnjujeta, se bolnik oglasi v ambulanti pred datumom kontrolnega pregleda.
2. APIKOTOMIJA
Pri koreninsko zdravljenih zobeh se lahko ponovno pojavi granulom. Če ponovna endodontska terapija ni možna, ga je treba odstraniti kirurško.
Opis posega
Pri apikotomiji se odstrani vršek korenine zoba in očisti granulom, koreninski kanal se preparira in napolni s polnilnim biokompatibilnim materialom.
Pred operativnim posegom se ponovno pregleda rentgenske slike. Na mesto, kjer bo odstranjen neizrasel zob, se aplicira lokalni anestetik. Bolnika se s posebnimi razkužili umije okrog ust in ustrezno pokrije. Nato se zareže ustno sluznico in se jo odmakne od kosti in razgali kost. Kost je treba odstraniti, da se naredi pot do neizraslega zoba, ki se ga z različnimi instrumenti odstrani. Zaradi neprimerne lege zoba v kosti je velikokrat treba zob razrezati s sterilnimi svedri, saj se ga tako lažje odstrani in manj poškoduje okolno tkivo. Po odstranitvi zoba se rano ustrezno očisti in zašije. Bolnik dobi jasna navodila, kako ustrezno ravnati po posegu. Kontrolni pregled je čez 7-10dni.
Za apikotomijo se odločimo, ko koreninsko zdravljenje zoba ni več možno, zob pa želimo ohraniti v ustni votlini.
Nega po posegu
Na mestih aplikacije lokalnega anestetika je ustna sluznica občutljiva še nekaj dni. Pojavijo se lahko oteklina, hematom in bolečina. Tretji dan po apikotomiji je oteklina praviloma največja, nato se postopoma manjša. Po posegu svetujemo prve ti dni redno jemanje protibolečinskih tablet(NE Aspirina), nato pa ob bolečini.
Pogosta vprašanja
Ali so možni zapleti?
Takojšnjih zapletov po apikotomiji ne pričakujemo. Kot kasnejši zaplet je možna ponovitev granuloma.
3. ZOBNI VSADEK
Danes je vstavitev zobnega vsadka odlična metoda za nadomeščanje izgubljenih zob. Zobni vsadek (implantat) je kovinski vijak, ki se ga vstavi v kost. Izdelan je iz titanija, ki omogoča, da se v določenem času vsadek neposredno sprime s kostjo, čemur pravimo osteointegracija. Vsadek nadomešča korenino manjkajočega zoba, nanj pa se privijači ali cementira protetična nadgradnja. S tem postopkom se povrneta funkcija in estetika sklenjene zobne vrste.
Za nadomeščanje izgubljenih zob z zobnimi vsadki sta potrebna dobro načrtovanje ter sodelovanje med protetikom in kirurgom. Gre za interdisciplinaren postopek dela, ki zahteva čas, saj je ključ do uspeha v skrbnem načrtovanju in natančnem delu.
Opis posega
Operativni poseg obsega dve fazi.
1. Faza
Pred operativnim posegom se ponovno pregleda rentgenske slike. Na mestu, kjer bo vstavljen vsadek, se aplicira lokalni anestetik. Bolnika se s posebnimi razkužili umije okrog ust in ustrezno pokrije. Sledi delo v ustih. Prereže se ustna sluznica in prikaže kost, kamor želimo vstaviti vsadek. S posebnimi instrumenti se pripravi kostno ležišče, v katerega privijemo zobni vsadek. Sluznico vrnemo v prvotno stanje in zašijemo. Šive odstranimo 7-10 dni po posegu.
2. Faza
Po 4-6 mesecih zraščanja vsadka s kostjo sledi kratka faza, pri kateri prerežemo sluznico nad vsadkom in nanj privijačimo oblikovalec dlesni. Po dveh tednih lahko pričnemo z izdelavo protetičnega nadomestka.
Nega po posegu
Na mestih aplikacije lokalnega anestetika je ustna sluznica občutljiva še nekaj dni. Pojavijo se lahko oteklina, hematom in bolečina. Tretji dan po vstavitvi zobnega vsadka je oteklina praviloma največja, nato se postopoma manjša. Po posegu svetujemo prve ti dni redno jemanje protibolečinskih tablet(NE Aspirina), nato pa ob bolečini.
Pogosta vprašanja
Ali so možni zapleti?
Vnetje po vstavitvi vsadka je redko in ga je moč zdraviti. Zelo redko se vsadek v predvidenem času ne vraste v kost. V tem primeru ga odstranimo in kasneje vstavimo novega. Noben zdravnik ali zobozdravnik ne more zagotoviti popolne uspešnosti in odsotnosti vsakršnega tveganja.
4. DVIG SINUSNEGA DNA
Pri vstavljanju vsadkov v zgornji čeljusti lahko naletimo na pomanjkanje kostnega tkiva, ki loči obnosno votlino od ustne votline. Zaradi nezadostne količine kostnega tkiva, zobnega vsadka ni mogoče vstaviti neposredno, ampak je treba pridobiti višino kosti z dvigom sinusnega dna.
Opis posega
Pred operativnim posegom se ponovno pregleda rentgenske slike. Na mestu, kjer bo vstavljen vsadek, se aplicira lokalni anestetik. Bolnika se s posebnimi razkužili umije okrog ust in ustrezno pokrije. Ločimo zaprti in odprti dvig sinusnega dna. Za zaprtega se odločimo takrat, ko je primanjkljaj kostne višine zelo majhen. S posebnimi instrumenti skozi bodoče kostno ležišče zobnega vsadka premaknemo sluznico sinusa navzgor in vstavimo implantat. Pri obsežnejšem primankljaju kostne višine se odločimo za odprt dvig. Pri tem s sterilnimi svedri izvrtamo okence v stransko steno zgornje čeljustnice. Skozi kostno okence odmaknemo sinusno sluznico in dobljeni prostor napolnimo s kostnim nadomestkom. Ustno sluznico vrnemo v prvoten položaj in rano zašijemo.
Nega po posegu
Na mestih aplikacije lokalnega anestetika je ustna sluznica občutljiva še nekaj dni. Pojavijo se lahko oteklina, hematom in bolečina. Tretji dan po posegu je oteklina praviloma največja, nato se postopoma manjša. Prve ti dni svetujemo redno jemanje protibolečinskih tablet (NE Aspirina), nato pa ob bolečini.
Bolnik se mora dva do štiri tedne po posegu izogibati povečevanju ali zmanjševanju tlaka v nosni votlini
Pogosta vprašanja
Ali so možni zapleti?
Med postopkom pride lahko do predrtja sluznice maksilarnega sinusa. Če je perforacija velika, je treba poseg dviga sinusnega dna prekiniti in ga ponoviti čez približno tri mesece. Če je perforacija manjša, se pod defekt vstavi umetno kolagensko membrano in poseg dokonča. Redek zaplet je vnetje operiranega predela, kar lahko vodi do izgube celotnega kostnega nadomestka in sinusitisa.
5. PRIDOBIVANJE NOVE KOSTI
Kost je živa struktura, ki se z leti spreminja. Če imamo premalo kostnega tkiva za vstavitev zobnih vsadkov, pridobimo novo kost s kirurškim procesom kostne dograditve.
Opis posega
Današnja tehnologija nam omogoča, da izgubljeno kostnino, ki je posledica parodontalne bolezni, izdrtja zoba ali vnetnega procesa, do določene mere nadomestimo. Če je kostnine premalo, da bi vstavili zobni vsadek, je avgmentacija kosti nujen kirurški postopek, s katerim izboljšamo pogoje za implantacijo. Pri tem lahko uporabimo bolnikovo lastno kostno tkivo ali kostne nadomestke. Če so pogoji za implantacijo izrazito neugodni, je treba najprej narediti kostno dograditev in šele v naslednji operaciji po 4-6 mesecih vstaviti zobni vsadek. Ob ugodnejših razmerah je možno hkrati narediti kostno dograditev in implantacijo. Za dograditev kosti uporabljamo tudi lastne matične celice, ki jih pridobimo iz bolnikove krvi.
Pred operativnim posegom se ponovno pregleda rentgenske slike. Na mestih, kjer bo vstavljen vsadek in na mesto odvzema kostnega presadka, se aplicira lokalni anestetik. Bolnika se s posebnimi razkužili umije okrog ust in ustrezno pokrije. Prereže se ustna sluznica in prikaže kost, kamor želimo vstaviti vsadek. Izmeri se dimenzije manjkajoče kostnine, ki se jo odvzame iz odvzemnega mesta. V primeru uporabe kostnega nadomestka to ni potrebno. S posebnimi instrumenti se pripravi kostno ležišče in vanj vstavi (privije) zobni vsadek. Dogradimo kostno tkivo okoli mesta zobnega vsadka. Sluznico vrnemo v prvotno stanje in zašijemo. Šive odstranimo 7-10 dni po posegu.
Nega po posegu
Na mestih aplikacije lokalnega anestetika je ustna sluznica občutljiva še nekaj dni. Pojavijo se lahko oteklina, hematom in bolečina. Tretji dan po posegu je oteklina praviloma največja, nato se postopoma manjša. Prve ti dni svetujemo redno jemanje protibolečinskih tablet(NE Aspirina), nato pa ob bolečini.
Pogosta vprašanja
Ali so možni zapleti?
Redko se na mestu kostne dograditve pojavi vnetje, kar lahko vodi do delne ali celotne izgube dograjene kostnine.