Kirurgija roke

  • KIRURGIJA ROKE
  • SINDROM ZAPESTNEGA PREHODA ALI KARPALNI KANAL
  • TRIGGER FINGER (SPROŽILNI PRST)
  • RIZARTROZA (OBRABA SEDLASTEGA SKLEPA)
  • DUPUYTRENOVA KONTRAKTURA
  • DE QUERVAINOVA BOLEZEN
  • SINDROM KUBITALNEGA KANALA
  • TUMORJI ROKE
  • POŠKODBE ROKE

KIRURGIJA ROKE

Roka je mnogo več kot le okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje in delo. Roka ima simbolno vrednost, z rokami se sporazumevamo in izražamo čustva. Roka je naša identiteta. Površina roke zavzema dober odstotek celotne površine telesa. Na tej majhni površini pa je več kot 200 anatomsko uravnoteženih in funkcionalno usklajenih in povezanih struktur, ki omogočajo čvrst prijem, natančne in fine gibe ter zaznavanje okolja. Poškodbe in bolezni roke so pogost problem in lahko pomembno zmanjšajo kakovost življenja.

1. SINDROM ZAPESTNEGA PREHODA ALI KARPALNI KANAL

Sindrom zapestnega prehoda je najpogostejši vzrok obiska kirurga, ki se ukvarja s kirurgijo roke. Zaradi pritiska na mediani živec (utesnitvena nevropatija) v zapestnem prehodu pacienti tožijo zaradi nočnega mravljinčenja, slabše občutljivosti palca, kazalca in sredinca, izpadanjem drobnih predmetov in slabšo moč prijema.

Opis posega

Pri pregledu ugotovimo, da je občutek za dotik na kazalcu slabši v primerjavi z občutkom za dotik na mezincu. Ugotovimo, da ima pacient pozitiven Tinel-Hofmanov in Phalenov znak. Groba mišična moč mišic palčeve kepe je lahko slabša, ob dolgotyrajnem pritisku pa so prisotne tudi atrofije mišic palčeve kepe.

Glede na pogovor, pregled in izvid EMG-ja potrdimo utesnitev medianega živca v karpalnem kanalu različne stopnje. Svetujemo lahko konzervativno zdravljenje ali operacijo (sprostitev živca v celotnem poteku zapestja).

V Juventina kliniki, izvajamo sodobno minimalno invazivno tehniko s kratkim rezom in ohranitvijo kožnih živčnih vej in uporabljamo kirurške lupe.

Pri operaciji v lokalni ali prevodni anesteziji, po predhodnem pogovoru in narisu, naredimo kratek rez pod zapestno gubo in si prikažemo kožne živčne veje ter transverzalni karpalni ligament. Sledi prekinitev ligamenta, sprostitev medianega živca in motorične veje, natančna hemostaza (zaustavitev krvavitve) ter šivi kože. Po operaciji namestimo povoj in pestovalno ruto.

Nega po posegu

Po posegu so na področju kirurškega reza lahko prisotni minimalna bolečine, oteklina, občutek vleka in spremenjena občutljivost kože.  Ti pojavi navadno v večjem delu izginejo po približno 3 tednih. Pekoča bolečina in mravljinčenje se navadno izboljšajo takoj po operaciji. Občutek za dotik se pri večini bolnikov povrne v nekaj tednih do mesecih (glede na stopnjo utesnitve). Mišične atrofije ni moč odpraviti; pri hudi utesnitvi živca, kjer je že prišlo do izgube moči roke, se le ta ne povrne popolnoma.

Že nekaj ur po operaciji lahko pričnete z nežnim razgibavanjem prstov – vsako uro 10x zapored naredite pest. Odstranitev šivov svetujemo po 10-14 dneh. Do odstranitve šivov imejte roko nad ravnijo srca (uporabljajte pestovalno ruto ali pa si roko podložite). Po odstranitvi šivov svetujemo fizioterapijo in nego brazgotine.

Še 2 meseca po operaciji se izogibajte hitrim in sunkovitim gibom zapestja, dvigovanju bremen, težjim fizičnim aktivnostim in dejavnosti, kjer je zapestje daljši čas v nazaj iztegnjenem položaju.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Zapleti so redki. Lahko se pojavi krvavitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane, zelo redko poškodba kožne živčne veje (bolečina in slabša občutljivost zgornjega dela dlani), poškodba motorične živčne veje.

2. TRIGGER FINGER (SPROŽILNI PRST)

Sprožilni ali zatikajoči prst je zelo pogosta težava, ki ovira normalno delovanje roke. Zaradi vnetnih sprememb kitne ovojnice je oteženo drsenje kite skozi kitne objemke, kar ima za posledico zatikanje in preskakovanje prsta pri upogibu in iztegnitvi. Ob tem sta pogosto prisotni tudi bolečina in blaga oteklina. Bolnike moti zlasti bolečina in nezanesljivost pri prijemu.

Opis posega

Pri pregledu iztipljemo bolečo, vozličasto zadebelitev na kiti upogibalki pod dlančno gubo (v predelu A1 kitne objemke). Pri poskusu upogiba in iztegnitve prsta je viden in tipen značilen preskok kite upogibalke prizadetega prsta. V primeru izrazite zadebelitve pa iztegnitev ni mogoča in prst ostane v upognjenem (zaklenjenem) položaju.

Na osnovi pregleda se lahko odločimo za zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki in počitkom ali injiciranjem lokalnega anestetika in kortikosteroida v kitno ovojnico. Če s tem nismo uspešni ali v primeru napredovale oblike pa svetujemo operacijo.

Pri operaciji po predhodnem pogovoru in narisu v brezkrvnem polju, v lokalni anesteziji naredimo kratek rez nad A1 kitno objemko. Objemko si natančno prikažemo in naredimo oknasti izrez. Pri napredovali obliki je potrebna tudi odstranitev prizadetega dela kitne ovojnice (sinoviektomija). Pri testiranju gibljivosti med posegom ugotovimo popolno gibljivost v celotnem obsegu giba in nadaljujemo z natančno hemostazo (zaustavitev krvavitve) in šivanjem kože. Po operaciji namestimo obliž.

Nega po posegu

Po posegu pričakujemo, da so na področju kirurškega reza lahko prisotni minimalna bolečine, oteklina, občutek vleka in spremenjena občutljivost kože.  Ti pojavi navadno v večjem delu izginejo po približno 3 tednih.

Že nekaj ur po operaciji lahko pričnete z nežnim razgibavanjem prsta. Odstranitev šivov svetujemo po 10-14 dneh pri osebnem zdravniku. Po odstranitvi šivov svetujemo fizioterapijo in nego brazgotine.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Med zaplete sodijo krvitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane. Zelo redko poškodba živca (bolečina in slabša občutljivost prsta).

3. RIZARTROZA (OBRABA SEDLASTEGA SKLEPA)

Obraba sedlastega sklepa palca (sklep med dlančnico in zapestno kostjo) je pogost vzrok obiska pri kirurgu. Pojavi se zlasti pri stareših ženskah, ki opravljajo stalne ponavljajoče gibe s palcem. Zaradi dedne predispozicije, poškodbe in pogostih obremenitev pride do obrabe in degeneracije sklepnega hrustanca. To ima za posledico spremenjeno obliko sklepa, bolečine (zlasti ob obrementvi) in omejeno gibljivost.

Opis posega

Na osnovi pregleda se lahko odločimo za zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki in počitkom, ter uporabo opornice ali injiciranjem lokalnega anestetika in kortikosteroida. Zlasti pri napredovalih oblikah tovrstno zdravljenje ni trajno in zelo uspešno, zato svetujemo operacijo. Pacientom lahko predlagamo zatrditev sklepa ali artroplastiko.

Pri operaciji po predhodnem pogovoru in narisu v brezkrvnem polju, v prevodni ali splošni anesteziji naredimo kratek rez nad sklepom. Nato si prikažemo sklep in odstranimo prizadeti del sklepne površine (bazo dlančnice in zapestno kost – mnogovogelnica ali trapezium). Nato skladno z načrtom sklep zatrdimo ali ga preoblikujemo z dodanim spacerjem (vmesnikom), ki je lahko iz umetnega ali naravnega materiala. Nato nadaljujemo z natančno hemostazo (zaustavitev krvavitve) in šivanjem kože. Po operaciji namestimo opornico.

Nega po posegu

Po posegu pričakujemo, da so na področju kirurškega reza lahko prisotni minimalna bolečine, oteklina, občutek vleka.  Ti pojavi navadno v večjem delu izginejo po približno 3 tednih. Odstranitev šivov svetujemo po 10-14 dneh pri osebnem zdravniku. V primeru zatrditve sklepa po petih tednih odstranimo fiksacijski žici. Po odstranitvi žic svetujemo fizioterapijo in nego brazgotine.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Med zaplete sodijo krvitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane. Zelo redko poškodba živca (bolečina in slabša občutljivost palca). Pri zatrditvi je nekoliko slabša gibljivost in možnost nastanka psevdoartroze.

4. DUPUYTRENOVA KONTRAKTURA

Dupuytrenova kontraktura je relativno pogosta bolezen roke, ki prizadane vezivno ploščo pod kožo dlani. Na začetku bolnik opazi drobno vozličasto zadebelitev v dlani. Pri napredovanju bolezni se pojavijo vezivni trački, ki vraščajo v kožo in obsklepne strukture in preprečujejo popolno iztegnitev enega ali več prstov in močno omejujejo funkcionalnost roke pri vsakodnevnih opravilih.

Opis posega

Glede na klinični pregled in pogovor s pacientom se odločimo za kirurški poseg v lokalni anesteziji (zapestnem, venskem, aksilarnem bloku) ali redko v splošni anesteziji.

Po predhodnem narisu opravimo poseg v brezkrvnem polju s pomočjo operacijskih lup.

Napravimo rez po označenem delu dlani in si prikažemo zadebeljeno trakasto vozličasto zadebelitev. Previdno odmaknem živčno-žilne snope, ki so v tesnem stiku s spremenjeno aponevrozo. Spremenjeni del tkiva v celoti odstranimo in iztegnemo prste. Nato napravim natančno hemostazo (zaustavitev krvavitve),  zašijemo kožo in namestimo opornico in kompresijski povoj.

Predvidoma pacient po posegu ostane v medicinskem centru na krajšem opazovanju.

Nega po posegu

Po posegu priporočamo, da natančno sledite navodilom kirurga in ustrezno prilagodite osebno in poklicno dejavnost. Doma svetujemo počitek z roko v ruti pestovalici (v višini srca), v primeru bolečin analgetik skladno z dogovorom. Še 7 dni po posegu odsvetujem uporabo zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (Aspirin). Vsaj v času celjenja odsvetujem kajenje in uporabo tobačnih izdelkov. Šive lahko odstranite predvidoma 14 dni pri posegu. Nato svetujemo obisk oddelka za fizioterapijo in rehabilitacijo roke, za izboljšanje gibljivosti prstov in funkcijo roke. Kasneje priporočamo uporabo izdelkov za nego brazgotine.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Zapleti so enaki kot pri posameznih posegih: krvitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane, slabša občutljivost, brazgotine. Rezultat ni odvisen zgolj od kirurške tehnike in šivalnega materiala, pač pa tudi od lastnosti tkiva in sposobnosti celjenja.

 

Kakšne so prednosti in slabosti?
V primeru prizadetosti sklepov in obsklepnih struktur popolna iztegnitev prstov ni vedno mogoča. Med zaplete sodijo krvitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane. Zelo redko poškodba živčno-žilnih snopov (slabša oobčutljivost in prekrvavitev prsta). V določenih primerih lahko pride do ponovitve bolezni ali pojava na drugih prstih in dlani.

5. DE QUERVAINOVA BOLEZEN

Je aseptično vnetje kitnih ovojnic kit v prvem osteofibroznem kanalu in najpogostejši vzrok bolečine na palčevi strani zapestja. Klinični znaki so oteklina in bolečina vzdolž prizadete kite, ki izteguje palec, omejena in boleča aktivna gibljivost palca in zapestja. Najpogosteje je posledica ponavljajočih gibov zapestja in prstov po pretirani obremenitvi roke.

Opis posega

S kliničnim pregledom izključimo druge vzroke bolečine, ki so lahko posledica obrabe palčevega CMC sklepa, zlom zapestne koščice (skafoida) in vnetje povrhnje veje radialnega živca v zapestju. Značilen je pozitiven FInkelsteinov test.
Zdravljenje je lahko sprva konzervativno z imobilizacijo palca in zapestja, nesteroidnim antirevmatikom ali redko z injekcijo kortikosteroida v ovojnico kit. Če ni uspešno je potrebno kirurško zdravljenje z operacijo.
Po predhodnem pogovoru in narisu s pomočjo kirurških lup v brezkrvnem polju napravimo kratek rez kože in si prikažemo streho prvega ostefibropznega kanala in kite iztegovalke in abbduktorja palca. Prekinemo streho in sprostim kite, razrešimo zarastline in odstranimo prizadeto sinovialno ovojnico, ob tem si umaknemo in ohranimo kožno vejo radialnega živca nad ligamentom. Sledi natančna hemostaza (zaustavitev krvavitve) ter šivi kože. Po operaciji namestimo povoj in pestovalno ruto.

Nega po posegu

Po posegu pričakujemo, da so na področju kirurškega reza lahko prisotni minimalna bolečine, oteklina, občutek vleka in spremenjena občutljivost kože.  Ti pojavi navadno v večjem delu izginejo po približno 3 tednih.

Šive odstranite po 10-14 dneh na kontroli pri nas ali pri svojem osebnem zdravniku. Do takrat rane ne smete direktno močiti, roko imejte nameščeno v pestovalni ruti in z njo počivajte. Doma svetujemo počitek vsaj 3 dni. Že nekaj ur po operaciji lahko pričnete z nežnim razgibavanjem prstov – vsako uro 10x zapored naredite pest. Po odstranitvi šivov svetujemo fizioterapijo in nego brazgotine.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Med zaplete sodijo krvitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane. Zelo redko poškodba kožne živčne veje (slabša občutljivost hrbtišča palca).

6. SINDROM KUBITALNEGA KANALA

Poleg utesnitve medianega živca v zapestju, je druga najpogostejša utesnitvena nevropatija, utesnitev ulnarnega živca v komolčnem kanalu. Vzroki in stopnje utesnitve so različni. Bolniki navajajo bolečine, mravljinčenje in slabšo občutljivost mezinca in polovice prstanca ter dela dlani. Pri dolgotrajni utesnitvi pa se lahko pojavijo atrofije dlančnih mišic, slabša mišična moč  in omejena gibljivost (odmik prstov).

Opis posega

Glede na pogovor, klinični pregled in izvid EMG-ja ugotovimo utesnitev ulnarnega živca v kubitalnem kanalu različne stopnje. Svetujemo lahko konzervativno zdravljenje ali operacijo in sprostitev živca v celotnem poteku zapestja. V Juventina kliniki, izvajamo sodobno minimalno invazivno tehniko s kratkim rezom in ohranitvijo kožnih živčnih vej in uporabljamo kirurške lupe.

Pri operaciji v lokalni ali prevodni anesteziji, po predhodnem pogovoru in narisu, naredimo kratek rez v predelu komolca in si prikažemo kožne živčne veje ter streho kubitalnega kanala. Sledi prekinitev struktur, ki zažemajo živec, sprostitev živca in nato natančna hemostaza (zaustavitev krvavitve) ter šivi kože. Po operaciji namestimo povoj in pestovalno ruto ali opornico.

Nega po posegu

Po posegu pričakujemo, da so na področju kirurškega reza lahko prisotni minimalna bolečine, oteklina, občutek vleka in spremenjena občutljivost kože.  Ti pojavi navadno v večjem delu izginejo po približno 3 tednih. Pekoča bolečina in mravljinčenje se navadno izboljšajo nekaj tednov po operaciji. Občutek za dotik se pri večini bolnikov v različnem obsegu, povrne v nekaj mesecih (glede na stopnjo utesnitve). Pri hudi utesnitvi živca, kjer je že prišlo do izgube moči roke, se le ta ne povrne popolnoma. Mišične atrofije ni moč odpraviti.

Že nekaj ur po operaciji lahko pričnete z nežnim razgibavanjem prstov – vsako uro 10x zapored naredite pest. Odstranitev šivov svetujemo po 10-14 dneh pri osebnem zdravniku. Do odstranitve šivov imejte roko nad ravnijo srca (uporabljajte pestovalno ruto ali pa si roko podložite). V tem času pooperativne rane ne močite. Po odstranitvi šivov svetujemo fizioterapijo in nego brazgotine.

Še 2 meseca po operaciji se izogibajte hitrim in sunkovitim gibom v komolcu, dvigovanju težkih bremen.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Med zaplete sodijo krvitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane. Zelo redko poškodba kožne živčne veje (bolečina in slabša občutljivost kože v predelu komolca).

7. TUMORJI ROKE

Roka je sestavljena iz različnih tkiv in iz vseh tkiv se lahko zraste novotvorba ali tumor (tvorba, bula). V osnovi razlikujemo benigne ali nenevarne tumorje in maligne, nevarne tvorbe, ki jih imenujemo rak. Vsaka tvorba na roki še ne pomeni, da imamo raka. Na srečo večina tumorjev na roki ni nevarna.

Najpogostejši so ganglioni (izbočenje sklepne ovojnice, napolnjene s sklepno tekočino različne viskoznosti). Večina je na področju zapestja, redkeje prstov. Bolnike lahko motijo zaradi videza, lahko pa so boleči in funkcionalno moteči, zlasti pri aktivnih športnikih. Pogosto kirurško zdravljenje ni potrebno, lahko pa se odločimo za punkcijo s katero odstranimo želatinasto, prozorno tekočino. Redko se odločimo za operativno odstranitev gangliona.
Drugi pogosti tupmorji so maščobni tumorji – lipomi. Nenevarne podkožne spremembe, ki počasi rastejo in so moteče iz estetskega vidika ali v napredovali fazi, zaradi velikosti pritiskajo na okolne strukture in povzročajo bolečine in funkcionalne motnje.
V dlani, še pogostejši pa na prstih se lahko pojavi rjavi tumor (gigantocelični tumor kitne ovojnice). Tvorba je benigne narave, lobulirana, rumeno-rjave barve, omejena. V začetnem obdobju ne povzroča funkcionalnih težav, kasneje pa zaradi pritiska in razraščanje povzroča poškodbo obsklepnih struktur in sklepov.
V dlani in prstih se lahko pojavijo tudi benigni tumorji žilnega izvora. Hemangiomi, venske in A-V malformacije, ki so navadno iztisljivi in različno hemodinamsko aktivni. Pogosto lahko tipljemo tudi pulzacije. Pri hemangiomih je potrebno sodelovanje z interventnim radiologom za diagnostično obdelavo in zdravljenje s sklerozantnim sredstvom z ali brez kirurške operacije.
Redko se srečamo tudi s tumorjem, ki leži pod nohtno ploščo in ga imenujemo glomusni tumor. Zanj je značilna izrazita bolečina ob prirtisku na nohtno ploščo in na mrazu. Pokaže se kot modro prosevajoča tvorba pod nohtom , ki je lahko rahlo privzdignjen. Na rtg sliki vidimo manjše vbočenje kosti. Zdravljenje je operacijsko z izluščenjem tumorja v ovojnici.
Na roki se lahko srečamo tudi s kostnimi tumorji, ki so večinoma benigne narave. Najpogostejša sta enhondrom in osteid-osteom. Pomembno je, da opravimo RTG in včasih CT in MRI preiskavo. Večinoma je zdravljenje kirurško z operacijo pri kateri izluščimo tumor in kostno vrzel zapolnimo z avtolognim kostnim presadkom ali kostnim nadomestkom.
Maligni tumorji roke so redki a nevarni, zato je potrebna natančna diagnostična obdelava (CT, MRI, PET scan) in pravilno zdravljenje.

Opis posega

Pri pregledu pogosto lahko iztipljemo tumor in ocenimo funkcionalno in estetsko motnjo, ter se odločimo za diagnostične postopke: slikovne preiskave (UZ, RTG, MRI) in punkcijo.

Na osnovi pregleda se lahko odločimo za operativno zdravljenje v lokalni ali splošni anesteziji. Najprej izberemo dolžino in položaj reza, nato si tumor prikažemo in ga z dobro kirurško tehniko, s pomočjo operativnih lup, v brezkrvnem polju, ločimo od okolnih struktur in izluščimo brez dodatnih poškodb zdravih tkiv, nato nadaljujemo z hemostazo in šivanjem rane. Včasih je potrebno uporabiti drenažno cevko. Navadno po posegu tkivo pošljemo na patohistološko analizo.

Nega po posegu

Po posegu pričakujemo, da so na področju kirurškega reza lahko prisotni minimalna bolečine, oteklina, občutek vleka in spremenjena občutljivost kože.  Ti pojavi navadno v večjem delu izginejo po približno 3 tednih. Po posegu svetujemo počitek z roko v višini srca in previdno razgibavanje prstov. Odstranitev šivov svetujemo po 10-14 dneh pri osebnem zdravniku. Po odstranitvi šivov svetujemo fizioterapijo in nego brazgotine.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Med zaplete sodijo krvitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane. Zelo redko poškodba živcev in žil, kar ima za posledico lahko bolečino in slabšo občutljivost kože.

8. POŠKODBE ROKE

Poškodbe roke sodijo med najpogostejše telesne poškodbe. Razlikujemo med odprtimi poškodbami, pri katerih prekinjena koža omogoča vstop patogenim mikroorganizmom, ki povzročajo okužbe in zaprtimi poškodbami, ki so manj nevarne.

Poškodbe so lahko nizko ali visoko energentske, tope ali ostre. Od načina poškodovanja je odvisna obsežnost poškodbe in okvara tkiv, ter posledične funkcionalne in estetske posledice. Poškodovana so lahko mehka tkiva (koža, žile, živci, mišice, kite) in kosti.

Opis posega

Pri vseh poškodovancih je potreben natančen klinični pregled, v določenih primerih dodatna slikovna diagnostična obdelava (RTG, UZ) in hitra, natančna obravnava, v lokalni ali splošni anesteziji. S kliničnim pregledom lahko ocenimo poškodbo kože, kit, živcev, sklepov in obsklepnih struktur, nato pa pri kirurški eksploraciji natančneje ugotovimo katera tkiva so poškodovana in v kakšnem obsegu. S pomočjo dobre kirurške tehnike in nežnega ravnanja s tkivi in s pomočjo kirurških lup nato odstranimo mrtvo tkivo, osvežimo robove poškodovanih struktur in jih zašijemo. Ob tem pogosto uporabljamo tudi tehnike mikrokirurgije.

 

Smučarski ali golmanski palec
Je pogosta poškodba roke, pri kateri pride do pretrganja ali izpuljenja ligamenta na bazi palca. Pojavi se oteklina, podplutba, bolečina in omejena gibljivost. Prisotna je nestabilnost  sklepa in bolečine ob gibanju. Zdravljenje je redko konzervativno z opornico (5 tednov). Pogostejeje potrebna operacija (reinsercija in šiv ligamenta s sidrnim šivom). Potrebno je tudi izključiti zlom na bazi členka.

Kladivast prst
Pogosto poškodovanci poiščejo strokovno pomoč zaradi poškodbe kit iztegovalk. Te so lahko poškodovane zaradi vreznih ali vbodnih ran ali zaradi zaprtih poškodb. Pri postiljanju postelje ali obuvanju čevljev se lahko pretrga narastišče kite iztegovalke na bazi končnega členka. Posledica je nezmožnost iztegnitve kočnega členka, oteklina in bolečina. Zdravljenje je konzervativno z opornico (5 tednov) ali z operacijo (imobilizacija sklepa z žico in prešitje kite). Potrebno je tudi izključiti zlom na bazi členka.

Nega po posegu

Po posegu, odvisno od kompleksnosti poškodbe, lahko pričakujemo, da so na področju kirurškega reza prisotni bolečina, oteklina, občutek vleka in spremenjena občutljivost kože, slabša gibljivost. Ti pojavi navadno postopoma izvenijo v naslednjih tednih in mesecih po poškodbi. Po posegu svetujemo uporabo opornice in počitek z roko v višini srca, ter previdno pasivno razgibavanje prstov. Odstranitev šivov svetujemo po 10-14 dneh. Po odstranitvi šivov svetujemo fizioterapijo in nego brazgotine ter kontrolne preglede skladno z navodili kirurga.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Med zaplete sodijo krvitev in tekočinska kolekcija, vnetje in razprtje rane, slabša gibljivost, slabša občutljivost, brazgotine in spremenjena oblika, kronična bolečina (odvisno od kompleksnosti poškodbe). Vsaka poškodba je unikatna in končnega rezulatata ni mogoče zanesljivo napovedati. Rezultat i odvisen zgolj od kirurške tehnike in šivalnega materiala, pač pa tudi od lastnosti tkiva in motivacije poškodovanca v obdobju rehabilitacije.