Pomeni, da novo dojko oblikujemo z delom kože s podkožnim maščevjem in včasih tudi z delom mišice z drugega dela telesa (navadno s trebuha ali s hrbta). Del lastnega tkiva obrnemo ali popolnoma ločimo od telesa in prestavimo na mesto odstranjene dojke ter oblikujemo novo, po obliki in prostornini podobno dojko.
V primeru da onkolog odstrani celotno dojko, nastane velika tkivna vrzel. Navadno imajo ženske po 40. letu na trebuhu veliko tkiva, ki je po sestavi zelo podobno tkivu dojke, zato bolnici predlagamo rekonstrukcijo z lastnim tkivom, ki ga vzamemo iz spodnjega dela trebuha in ga prenesemo na mesto odstranjene dojke.
• Ta vrsta rekonstrukcije je kompleksna in zahteva znanje mikrokirurške tehnike.
• Zagotavlja trajen rezultat in najnaravnejšo obliko in strukturo dojke.
• Pogoj za njeno izvedbo je primerna količina kože in podkožnega maščevja na trebuhu in ustrezna kirurška ekipa, ki je sposobna varno opraviti dobro načrtovan poseg v nekaj urah.
Če bolnica potrebuje obojestransko (bilateralno) rekonstrukcijo dojk in ima na trebuhu dovolj tkiva, je možna tudi rekonstrukcija obeh, navadno nekoliko manjših dojk.
Dojka, oblikovana z lastnim tkivom (kjer prevladuje maščevje), se z bolnico redi oziroma hujša in ima stalno telesno temperaturo ne glede na zunanje vplive.
Prednost tovrstnega posega je zlasti ena sama operacija in dobra simetrija s sosednjo, zdravo dojko ter tudi sočasno preoblikovanje trebušne stene pri ženskah s prekomerno telesno težo (enako kot pri posegu, ki je v estetski kirurgiji znan pod imenom abdominoplastika oziroma estetska korekcija trebušne stene).
V bolnišnici
Takoj po operaciji morate imeti okončine v kolenih delno pokrčene in nositi steznik za trebuh, da se zmanjša pritisk na trebušno steno. Iz spodnjega dela trebuha in rekonstruirane dojke bo potekalo več drenažnih cevk, ki jih v dneh po operaciji postopno odstranimo.
Tkivo s trebuha, ki ga oblikujemo v novo dojko, prvih nekaj dni medicinsko osebje kontrolira vsako uro. Zaradi protibolečinskih zdravil se bolnica lahko počuti nekoliko omotično.
Prvi dan po operaciji bolnica ob pomoči fizioterapevtov poseda v postelji, drugi dan pa že vstaja in hodi. Bolnica ostane v bolnišnici predvidoma teden dni. V primeru zapletov z režnjem (v 1–5 %) je včasih potreben dodaten poseg v splošni anesteziji. V času bolnišničnega zdravljenja so bolnici ves čas v veliko pomoč medicinske sestre in drugo medicinsko osebje, ki izvajajo nego in prijazno skrbijo za njo.
Prej Potem
Prej Potem
Trajanje posega
3 – 5 ur
Anastezija
splošna
Hospitalizacija
4 – 7 dni
Delo
3 – 6 tednov
Šport
8 – 12 tednov
Nega po posegu
Izogibati se je potrebno pritisku na dojko in izvajati vaje, ki omogočajo hitrejšo rehabilitacijo. Težja opravila odsvetujemo približno 8 do 12 tednov. Glede na stopnjo telesne aktivnosti nekaj tednov po operaciji svetujemo povijanje nog z elastičnim povojem in podkožno vbrizgavanje sredstva za preprečevanje krvnih strdkov v venah nog, kar preprečuje morebitni nastanek pljučne embolije (redek zaplet po večjih
V primeru da bolnica nima dovolj tkiva na trebuhu in ima manjši dojki, lahko predlagamo rekonstrukcijo s široko hrbtno mišico. Večjih funkcionalnih težav zaradi prenosa mišice bolnice nimajo. Možni, a redkejši odvzemni mesti tkiva, ki je primerno za novo dojko, sta tudi ritnica in notranja stran stegen.
Pogosta vprašanja
Kdaj?
Estetsko motnjo lahko popravimo z različnimi tehnikami:
neposredno po odstranitvi tumorja (takojšnja ali primarna rekonstrukcija) – operacija kot neposredno nadaljevanje onkološke operacije,z operacijo po končanem onkološkem zdravljenju (odložena ali sekundarna rekonstrukcija) – kadarkoli po končanem onkološkem zdravljenju kot druga ločena operacija.
Kako?
Manjše nepravilnosti, zlasti pri velikih dojkah, lahko popravimo s tehnikami onko- plastične kirurgije. Če je treba odstraniti večji del tkiva dojke ali dojko v celoti, pa je potrebna celovita rekonstrukcija dojke.
Za oblikovanje nove dojke lahko uporabimo:
• del lastnega tkiva pacientke, to je t. i. avtologna rekonstrukcija ali pa
• novo dojko oblikujemo z umetnim materialom. To imenujemo rekonstrukcija s tkivnim razširjevalcem (angl. ekspanderjem) in anatomsko oblikovanim silikonskimi vsadkom (enakim, kot ga uporabljamo v estetski kirurgiji).
V zadnjem času za manjše korekcije oblike in prostornine dojk uporabljamo tudi lastno maščevje, s katerim lahko zapolnimo manjše tkivne vrzeli in dosežemo boljšo obliko in prostornino dojke.
Kako izberete pravo tehniko?
Na izbor najprimernejše metode rekonstrukcije vplivajo številni dejavniki:
• stadij bolezni, morebitno po operativno obsevanje, tj. načrt onkološkega
zdravljenja,
• telesne značilnosti bolnice, kot so indeks telesne teže (razmerje med telesno višino in težo), količina tkiv, ki so na voljo za avtologno rekonstrukcijo, prejšnje operacije in brazgotine, velikost in oblika dojk,
• pridružene bolezni npr. sladkorna bolezen in razvade (kajenje),
• psihofizični stanje in želje bolnice.
Ali so za rekonstrukcijo primerne vse ženske?
Določen problem z vidika rekonstrukcije dojke lahko predstavljajo zelo vitke ali zelo močne bolnice, tiste s pridruženimi boleznimi in kadilke. Veliko bolj kot kronološka starost sta za rekonstrukcijo namreč pomembni biološka starost bolnice in njene psihofizične značilnosti.
Ali so možni zapleti?
O možnostih, poteku in možnih zapletih rekonstrukcije se pogovorimo bolnica, kirurg onkolog ter rekonstrukcijski kirurg na onkološko-rekonstruktivnem konziliju, kjer sprejmemo tudi odločitev o tem, kateri način rekonstrukcije je najbolj primeren.
KONTAKTIRAJTE NAS
Prek spodnjega obrazca smo vam z veseljem na voljo za vsa vprašanja ali naročilo na posvet.