Pogosta vprašanja povezana s cepljenjem
Kdaj cepimo?
Protitelesa matere se že po nekaj tednih izločijo iz krvnega obtoka novorojenčka oziroma dojenčka in tako otrok pred okužbami ni zaščiten ravno v obdobju, ko je zaradi razvoja in rasti še bolj ranljiv za okužbe. Nalezljive bolezni ga tako še bolj ogrožajo ter lahko potekajo težje in s hujšimi posledicami kot pri odraslih.
Zato je zelo pomembno, da dojenčke s cepljenjem zaščitimo takoj po 3. mesecu starosti.
Zaradi cepljenja otrokov imunski sistem zgradi zaščitno raven protiteles in naredi spominske celice, ki nato ob morebitni izpostavljenosti povzročiteljem bolezni preprečijo, da bi otrok zbolel. Zelo priporočljivo je, da je otrok po predpisanem programu cepljen pred vstopom v vrtec ali drugo obliko varstva, ker je takrat verjetnost za izpostavljenost povzročiteljem bolezni največja.
S kakšnimi cepivi cepimo?
Pri cepljenju v telo z injekcijsko iglo (redkeje v obliki sirupa, denimo pri cepljenju proti rotavirusu) vnesemo močno oslabljen cepilni virus, ali mrtve delčke virusov oziroma bakterij, ki ne povzročajo bolezni. S tem na nenevaren način posnemamo okužbo in naš imunski sistem izdela zaščitna protitelesa in spominske celice. Če smo kasneje v življenju izpostavljeni povzročiteljem bolezni, se naš imunski sistem zelo hitro odzove in prepreči bolezen ali pa ta poteka v milejši obliki.
Vsa cepiva, ki jih uporabljamo, morajo zadostiti visokim standardom varnosti in učinkovitosti, ki so predpisani za zdravila in cepiva. Sestava vsakega cepiva je zapisana v povzetku glavnih značilnosti zdravila. Cepiva, ki jih uporabljamo v Sloveniji, NE vsebujejo tiomersala.
Dolžnost zdravnika pred cepljenjem?
Kljub temu, da je cepljenje obvezno, je dolžnost zdravnika oziroma cepitelja, da prejemnika cepiva oziroma starše otroka seznani z informacijami, ki jih potrebujejo za sprejem odločitve o cepljenju. To imenujemo pojasnilna dolžnost in jo določa 20. člen Zakona o pacientovih pravicah.
V okviru pojasnilne dolžnosti mora zdravnik:
- ob dojenčkovem prvem sistematskem pregledu staršem izročiti knjižico z informacijami »Cepljenje otrok«,
- podati pisno informacijo o bolezni in posameznem cepljenju,
- pojasniti potek cepljenja (mesto cepljenja, število potrebnih odmerkov…),
- na razumljiv način podati ustno informacijo o boleznih, predvidenem cepljenju, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter ukrepanju v primeru neželenega učinka,
- omogočiti vpogled v navodila za uporabo, ki so priložena cepivu,
- za več informacij napotiti na spletno stran NIJZ.
Zdravnik mora ob tem upoštevati tudi pravice otroka. To pomeni, da mora tudi otroku na njegovi starosti primeren način pojasniti, kaj se bo z njim dogajalo ob cepljenju in po njem. Tudi o tem govori Zakon o pacientovih pravicah (4. odstavek 20. člen), ki izrecno navaja, da ima tudi pacient, ki ni sposoben odločanja o sebi, pravico do obveščenosti.
Kdaj otroka lahko cepimo?
Otrok lahko prejme cepivo, če je zdrav, lahko pa ga prejme tudi v primeru določenih bolezni in stanj. Otroka lahko cepimo, če:
- ima rahel prehlad ali drisko,
- ima kronično srčno, pljučno, ledvično ali jetrno bolezen,
- ima stabilno nevrološko stanje,
- ima atopijske bolezni (alergija na hrano, atopijski dermatitis, astma in alergijski rinitis), razen v primeru akutnega poslabšanja,
- prejema antibiotike ali nizke odmerke kortikosteroidov,
- je prebolel akutno bolezen, je imel ob rojstvu zlatenico.
Kdaj otroka ne smemo cepiti?
Otroka ne smemo cepiti zaradi naslednjih zdravstvenih razlogov:
- ima potrjeno resno alergično (anafilaktično) reakcijo na sestavine cepiva,
- je imel resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva,
- ima bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
Zdravnika je pred cepljenjem vsekakor treba obvestiti, če:
- opažamo, da se otrok slabo počuti,
- je otrok imel resen neželen učinek po prejšnjem cepljenju,
- je otrok ob predhodnem odmerku istega cepiva imel resno alergijsko reakcijo,
- je bil otrok v zadnjem mesecu že cepljen s katerimkoli drugim ali istim cepivom,
- je otrok v zadnjih treh mesecih prejel imunoglobuline ali transfuzijo krvi;
- ima bolezen, ki slabi imunski sistem (levkemija, rak…), hodi na obsevanja oziroma prejema zdravila, ki slabijo imunski sistem (kortikosteroidi, kemoterapija),
- je otrok bil v stiku z bolnikom z nalezljivo boleznijo ali otrok živi z osebo, ki ima oslabljen imunski sistem
Kako cepimo?
Otroke, ki še niso dopolnili dveh let, običajno cepimo v mišico na sprednji strani stegna, starejše pa v mišico zgornjega dela nadlahti. Po cepljenju svetujemo hlajenje na mestu vboda in počitek, ter opazovanje otroka. Če opazite kakršen koli znak, ki vas skrbi ali se vam zdi nenavaden, se obrnite na izbranega pediatra, ki vam bo pomagal z nasvetom in informacijami, vendar je verjetnost, da bi šlo za kaj resnega, izjemno majhna.
Neželeni učinki po cepljenju?
V veliki večini so neželeni učinki cepljenja blagi in prehodni. Najpogosteje se pojavijo rdečina, oteklina, bolečina na mestu vboda ali slabo počutje in razdražljivost. Včasih se pojavijo tudi neješčnost, nespečnost, zaspanost, driska in bruhanje. Pri majhnih otrocih je kar pogosta tudi povišana telesna temperatura (do 38°C). Ti neželeni učinki se običajno pojavijo v prvih dneh po cepljenju in ne predstavljajo razloga za skrb.
Nekateri neželeni učinki se lahko pojavijo tudi nekaj tednov po cepljenju, in sicer izpuščaj ali otekle obušesne žleze po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. To ne pomeni, da je cepljenje otroka okužilo z boleznimi, temveč predstavlja le reakcijo imunskega sistema na cepivo, kar je znak, da cepivo deluje.
V enem tednu po cepljenju se lahko pri uporabi živih cepiv (kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam) redko pojavijo tudi visoka telesna temperatura (do 40,5°C), vročinski krči in neutolažljiv jok, ki traja tri ure ali več.
Resni neželeni učinki so zelo ali izjemno redki. Resna alergična reakcija se, na primer, pojavi pri manj kot enem človeku na milijon odmerkov cepiva. Alergične reakcije se običajno pojavijo v nekaj minutah po cepljenju, zato bodo otroku lahko takoj pomagali v ambulanti, v kateri je bil cepljen.
Znaki resne alergične reakcije so težko dihanje, hropenje, otekanje obraza (oči, ustnic, žrela, grla), bledica, oslabelost, hiter srčni utrip, lahko pride tudi do motenj zavesti. Če se ti znaki pojavijo po tem, ko ste že zapustili ambulanto, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Alergijska reakcija je lahko tudi blaga in se kaže kot izpuščaj ali srbečica po telesu. Zdravnik cepitelj bo ocenil resnost stanja, a običajno takšna alergijska reakcija ni razlog za opustitev naslednjih cepljenj.
