Dermatologija

ZDRAVA KOŽA V ČASU ODRAŠČANJA

Kljub temu, da je koža največji človekov organ, ji večkrat namenjamo manj pozornosti kot bi jo potrebovala. V času odraščanja zaradi spremenjenega delovanja hormonov pogosto prihaja do mnogih kožnih sprememb, ki so za najstnike nekaj novega in zato ne vemo prav dobro kako se z njimi spopasti. Mastna ali suha koža, pojavi aken, srbečic in izpuščajev so pogosti problemi, s katerimi se najstniki največkrat soočamo napačno. Napačna ali površna oskrba teh težav mnogokrat stanje poslabša in zagotovo ne pripelje do želenih rezultatov. Ker smo prepričani, da je zdrava koža v času odraščanja ključnega pomena smo izbrali številne pogostne najstniške probleme povezane s kožo, o njih povprašali strokovnjake in z njihovimi nasveti ponudili barvite rešitve. Rešitve, ki jih lahko naredite sami doma, do tistih, kjer vam bo pomagal strokovnjak, katerega lahko obiščete tudi pri nas. Področje dermatologije vam torej na zanimiv način predstavlja učinkovite rešitve za vaše težave in s tem prispeva k zdravju vaše kože v času odraščanja.

KOŽA V ŠTEVILKAH

Kadar govorimo o koži, lahko govorimo v presežkih. Koža je namreč največji in po funkciji najbolj vsestranski človeški organ, ki kot ščit skrbno varuje notranje organe in daje telesu celovitost.

Pri odraslem človeku tehta v povprečju 3,5 kg in zavzema do dva kvadratna metra površine. Čeprav je na nekaterih delih telesa tanka manj kot milimeter, opravlja številne pomembne naloge. Deluje kot anatomska pregrada, ki ščiti pred številnimi škodljivimi zunanjimi vplivi, obenem pa preprečuje uhajanje snovi iz telesa, predvsem vode. Brez kože bi pravzaprav »izhlapeli«, saj kar 55–75 odstotkov telesne mase predstavlja voda. Pod kožo najdemo bogat preplet krvnih žil, zaradi česar je koža tudi organ, ki uravnava telesno temperaturo. Poleg tega deluje kot največji telesni senzor, ki z več milijoni drobnih živčnih prepletov povezuje možgane z zunanjim svetom.

Ne nazadnje pa nikakor ne smemo pozabiti na estetsko vlogo kože. Marsikaj lahko razkrije o človekovem zdravju, počutju, navadah in razvadah, željah, ciljih. Še več, koža človeka določa do te mere, da lahko skoraj vsak vidik življenja opišemo s frazami, ki se nanašajo na-

Koža je največji človeški organ.

Pri odraslem človeku v povprečju tehta 3,5 kg.

Pokriva 2 m2 površine.

Odrasel človek ima več kot 1,6 bilijona kožnih celic.

Vsako uro se s telesne površine odlušči več kot 35.000 mrtvih kožnih celic.

Vrhnjica je najtanjša na očesnih vekah (0,05 mm).

Vrhnjica je najdebelejša na podplatih (1,4 mm).

Življenski ciklus kožne celice (od nastanka do luščenja) je 28 dni.

Do 20. leta starosti se koža popolnoma obnovi 200-krat.

ANALIZA KOŽE

Obravnava zdravja kože je s širjenjem znanj in vedno večjim številom tako neinvazivnih kot invazivnih postopkov postala zelo kompleksna. Če želimo izboljšati kakovost kože in s tem doseči lepši videz, se moramo najprej pogovoriti o njeni negi, naših navadah in razvadah, dosedanjih estetskih postopkih, boleznih kože, splošnem zdravstvenem stanju, zdravilih, alergijah, prehrani ter družinski obremenjenosti. Pogovoru sledita temeljit pregled in izdelava načrta učinkovitega pristopa. S sodobno in strokovno analizo kože lahko tako ugotovimo ne samo najočitnejše nepravilnosti, temveč tudi tiste spremembe, ki so prostemu očesu skrite.

Opazujemo tip, površino in strukturo kože, volumen podkožnega tkiva, stopnjo povešenosti ter izraženost dinamičnih gub, statičnih gub in brazd.

Na osnovi celostnega pogovora in pregleda lahko predlagamo določene postopke in pogosto rešitve v več korakih glede na potrebe in želje posameznika. Ne smemo pozabiti, da določene kombinacije postopkov učinkujejo sinergijsko, kar pomeni, da je učinek pravilno izbrane kombinacije različnih postopkov večji, kakor bi bil z izbiro le enega. Pomembna je tudi pravilna časovna izbira postopkov.

Najbolj prefinjena obleka, ki je bila kadarkoli narejena, je človekova koža; seveda pa družba zahteva nekaj več kot le to.– Mark Twain

TIPI KOŽE

Najprej je treba ugotoviti, kakšno je izhodiščno stanje – kakšen je naš osnovni tip kože. Koža je kompleksen organ, vendar poenostavljeno ločimo štiri tipe kože: normalni, suhi, mastni in mešani.

NORMALNA KOŽA
Zanjo je značilna enakomerna tekstura brez problematičnih predelov. Koža je sijoča, pore so majhne, posamezni mozoljčki pa le občasni. Čeprav si takšen tip kože želi vsak, je (žal) najredkejši.

SUHA KOŽA
Je groba, hrapava, z luščečo teksturo in drobnimi linijami, rdečimi lisami ter občutkom napetosti. Primanjkuje ji medcelične maščobe, ki omogoča prožnost kože ter jo obenem kot povrhnji zaščitni sloj varuje pred zunanjimi vplivi in izsušitvijo. Z leti žleze lojnice proizvajajo vse manj kožnih lipidov, k poškodbam in hitrejšemu izsuševanju kože pa prispevajo zlasti zunanji dejavniki, kot so pretirana izpostavljenost sončnim žarkom, mrazu, suhemu zraku, kajenje, redno jemanje nekaterih zdravil ter nepravilna nega in zaščita kože.

MASTNA KOŽA
Prepoznamo jo po svetlečem videzu z razširjenimi porami, ogrci ali aknami, ki so najštevilnejše na predelu čela, nosu in brade. Omenjene spremembe nastanejo zaradi treh med seboj povezanih dejavnikov: prevelikega izločanja loja iz žlez lojnic (hiperseboreje), povečanega poroženevanja povrhnjice (hiperkeratinizacije) in bakterij. Hiperseboreja pomeni čezmerno izločanje loja (sebuma) in je posledica hormonskega delovanja na žleze lojnice. Loj, ki ga izločajo lojnice, je v normalnih količinah nujen za primerno delovanje kože in jo ščiti pred zunanjimi vplivi. Pri hiperkeratinizaciji pretirano poroženeva povrhnjica, kar privede do zadebelitve vrhnjih plasti kože in luščenja (prav zaradi luščenja ljudje mastno kožo pogosto napačno ocenijo kot suho). Takšna zadebeljena koža preprečuje izločanje loja (sebuma), zaradi česar nastajajo komedoni: ogrci (odprti komedoni) in mikrociste (zaprti komedoni). Loj zagotavlja idealno prehransko okolje za nekatere bakterije. Te se razmnožujejo globoko v porah, kjer povzročijo vnetje, zaradi česar se ogrci spremenijo v mozolje.

MEŠANA KOŽA
Je najpogostejša, zanjo pa so značilni srednje velike pore, ogrci in mastna koža v predelu čela, nosu in brade; preostali deli kože obraza imajo gladko, enakomerno ali suho teksturo. Mastne in suhe predele je treba negovati ločeno.

O ustreznih ukrepih glede na tip kože si lahko preberete na strani 158.

Zavedati se moramo, da so se kožne spremembe razvijale daljše obdobje, zato čudežnih rezulatov ne moremo pričakovati čez noč. Zdrav videz kože bomo dosegli le s celostnim pristopom in po natančno izbranih korakih.
tip-koze-young_dermatologija_prispevek-analizakože-01-142x200

NORMALNA KOŽA

  • enakomerna, sijoča tekstura
  • brez problematičnih predelov
  • pore so majhne, mozoljčki občasni
  • najredkejši tip kože
tip-koze-young_dermatologija_prispevek-analizakože-02-142x200

SUHA KOŽA

  • groba, hrapava, luščeča se tekstura
  • drobne linije
  • rdeče lise
  • občutek napetosti
tip-koze-young_dermatologija_prispevek-analizakože-03-142x200

MASTNA KOŽA

  • svetleč, masten videz po vsem obrazu
  • z razširjenimi porami, ogrci ali aknami
  • spremembe so najizrazitejše v predelu čela, nosu in brade
tip-koze-young_dermatologija_prispevek-analizakože-04-142x200

MEŠANA KOŽA

  • najpogostejši tip kože
  • srednje velike pore, ogrci in mastna koža v predelu čela, nosu in brade
  • preostali deli kože obraza imajo gladko, enakomerno ali suho teksturo
Koža ni podvržena le zunanjim vplivom, ampak je določena tudi s prirojenimi lastnostmi vsakega posameznika in njegovimi vsakodnevnimi navadami. Zaradi številnosti različnih vplivov na kožo imajo posamezniki pogosto težave, ki so značilne za več tipov kože, opisanih zgoraj. Zato je pravilen, sistematičen in s strokovnim znanjem podprt pristop še toliko pomembnejši, saj le tako lahko v množici kožnih nepravilnosti in stanj ugotovimo vzrok ter izberemo metodo, ki bo dala zanesljive, varne in učinkovite rezultate.

BARVA KOŽE

Pigmentiranost kože je po svetu zelo raznolika, razlog za to je pustolovski duh naših daljnih prednikov, ki so iskali vedno nova prebivališča. Tako se je barva kože skozi evolucijo prilagodila moči UV-sevanja sončne svetlobe, ki je na različnih geografskih območjih različna. Na obarvanost kože vplivajo številne snovi in strukture, med njimi pa je najpomembnejše barvilo melanin, ki ga proizvajajo celice, imenovane melanociti. Melanin daje koži barvo ter jo obenem ščiti pred škodljivimi učinki UV-sevanja sončnih žarkov (kožni rak, prezgodnje staranje).

Strokovnjaki razlikujemo šest barvnih tipov kože: zelo svetla, svetla, olivna, svetlo rjava, temno rjava in črna. Svetlejša ko je koža, hitreje pride do tako imenovanega fotostaranja in poškodb kože (več na strani 142). Prav tako so svetlejši tipi kože v desetkrat večji nevarnosti za pojav kožnega raka. A čeprav so ljudje s temnejšo poltjo naravno bolj zaščiteni pred sončnimi žarki, to ne pomeni, da so povsem varni pred njimi, temveč morajo prav tako slediti priporočilom.

Kadar je mehanizem tvorbe in prenosa melanina v koži moten, nastanejo nepravilnosti v pigmentaciji kože. Nepravilnosti se lahko kažejo kot povečana (hiperpigmentacija) ali zmanjšana pigmentiranost kože (hipopigmentacija) in so lahko lokalizirane ali generalizirane. Najpogosteje povzročajo spremembe pigmentacije sončni žarki in hormonske spremembe (predvsem med nosečnostjo ali zaradi jemanja kontracepcijskih tablet), prav tako k motnjam pigmentacije lahko prispevajo fototoksične snovi, nekatera zdravila, poškodbe kože zaradi opeklin ali travme (brazgotine), praskanje vnetnih sprememb in kožne okužbe. Nepravilnosti pigmentacije se lahko kažejo kot starostne pege (solarni lentigo), melasma (nosečniška maska), solarna (aktinična) keratoza ali razbarvanje.

1. ZELO SVETLA

  • sončne opekline se pojavijo zelo hitro
  • koža nikoli ne porjavi

2 . SVETLA

  • sončne opekline se pojavijo hitro
  • koža rahlo porjavi

3. OLIVNA

  • sončne opekline so občasne
  • koža zmerno porjavi

4 .SVETLO RJAVA

  • sončne opekline so redke
  • koža močno porjavi

5 .TEMNO RJAVA

  • opekline so zelo redke
  • koža hitra porjavi

6 .ČRNA

  • opekline se nikoli ne pojavijo
  • koža močno porjavi

Imate dodatna vprašanja?

OSNOVE ZA ZDRAVO KOŽO

5 UNIVERZALNIH NAVODIL

Splošno zdravje in zadovoljstvo se odražata tudi na koži, zato za začetek najprej upoštevajmo pet preprostih in univerzalnih navodil za zdravo kožo, ki naj bodo osnova za vsako neinvazivno ali invazivno kozmetično metodo:

  1. zaščitite se pred soncem,
  2. vsakodnevno si negujte kožo,
  3. ne kadite,
  4. uživajte raznovrstno prehrano in pijte zadostno količino vode,
  5. izogibajte se stresu, privoščite si dovolj spanca in bodite telesno aktivni.

ZAŠČITA PRED SONCEM

  • vsakodnevno uporabljajte izdelke s širokim spektrom zaščite (pred UV-žarki A in B) in zaščitnim faktorjem, ki je primeren za vaš barvni tip kože: pri barvnih tipih 1–4 uporabite ZF 30 ali več, pri barvnih tipih 5 in 6 pa 15 ali več,
  • nanesite si zadostno količino zaščitnega izdelka vsaki dve uri, če se potite in kopate, pa še pogosteje,
  • vsakodnevno si zaščitite kožo ne glede na letni čas ali vreme,
  • uporabljajte zaščitna oblačila, pokrivala in sončna očala,
  • izogibajte se direktni izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro.

3 POMEMBNI KORAKI VSAKODNEVNE RUTINE

  1. čiščenje,

  2. specifične ukrepe glede na tip kože: toniranje, matiranje, vlaženje, uporaba hidroksi kislin, antioksidantov,

  3. zaščito pred UV-žarki.

 

Vsakodnevni negi lahko glede na problematiko dodamo še specifične strokovne ukrepe, kot so mehanski in kemični pilingi, hidrodermoabrazija, LED-fototerapija in laserski postopki.

 

Nega mastne kože je zelo zahtevna. Dan začnite in končajte s čiščenjem obraza. Kožo si lahko očistite tudi po dejavnostih, ko se močneje spotite, vendar s čiščenjem nikakor ne pretiravajte, saj si lahko naredite več škode kot koristi. Uporabljajte nežna čistila, ki kože ne izsušijo in dražijo.

Za zmanjšanje vnetja, hitrejše celjenje in zmanjšanje por uporabljajte po čiščenju obraza tonik, ki bo odstranil še zadnje odmrle kožne celice in ostanke ličil. Uporabljajte tonike, ki vsebujejo antioksidante in hidroksi kisline, izločite pa tiste z alkoholom. Hidroksi kisline (zlasti beta-hidroksi kisline, kot je salicilna kislina) so nepogrešljive pri negi mastne kože, saj učinkujejo protivnetno, zmanjšujejo rdeče madeže ter čistijo in ožijo pore. Izogibajte se gostejšim kremam in losjonom ter raje posezite po tekočinah, serumih in gelih, saj zaradi lažje teksture ne mašijo por.

 

Čez dan si zaščitite kožo s kremo z zaščitnim faktorjem. Izbirate lahko med lahkimi kremami, ki vašo kožo matirajo, ali lahkim tekočim pudrom z zaščitnim faktorjem. Čez dan si lahko odvečno maščobo popivnate s posebnimi blazinicami ali si nanesete puder v kamnu z zaščitnim faktorjem, s čimer boste dodatno zaščitili kožo pred sončnimi žarki.

 

Pri negi suhe kože uporabljajte izdelke, ki kožo vlažijo, ščitijo ter obnavljajo njen zaščitni sloj. Vsakodnevno si zaščitite kožo z izdelki z zaščitnim faktorjem (tudi pozimi) ter vlažilnimi kremami, ki kožo pomirjajo, obnavljajo ter ji pomagajo, da zadržuje vodo. Priporoča se tudi uporaba izdelkov s hidroksi kislinami, ki z blagim luščenjem povrhnjih plasti odmrlih celic pripomorejo k hitrejši obnovi poškodovane kože. Pri zelo suhi koži lahko uporabite čista rastlinska olja (olivno, laneno). Izogibajte se milom, agresivnim čistilnim sredstvom, dražečim sestavinam (kot so alkohol, mentol, agrumi, dišave), kopelim in umivanju z vročo vodo, mehanskim pilingom, mrzlemu vremenu, prostorom s suhim zrakom ali zrakom iz grelnih in klimatskih naprav; torej izogibajte se vsemu, kar vašo kožo draži, izsuši in poškoduje.

 

Ker je mešana koža kombinacija dveh ali več kožnih tipov, je treba posamezne predele negovati ločeno. Nega za posamezen kožni tip je že bila natančneje opisana, v osnovi pa pri mešani koži uporabljajte nežna čistila, tonik za obnovo kože, zaščito pred soncem ter izdelke s hidroksi kislinami. Suhe predele negujte z vlažilnimi serumi ali kremami z bogatejšo strukturo, manj suhe predele z lahkimi losjoni, za mastne predele pa bo zadostoval že tonik. Na mastnih predelih uporabljajte puder, ki matira, na suhe pa si pred njim nanesite serum.

Imate dodatna vprašanja?

SONČENJE

Stare civilizacije so sonce častile kot božanstvo. Verjele so, da daje življenje in ima tudi zdravilno moč. Že takrat so prakticirali t. i. helioterapijo, vendar to ni bilo nič drugega kot to, kar danes poznamo pod besedo sončenje. Čeprav je sonce, 4,5 milijarde let stara zvezda, glavni vir življenja na zemlji, je v povezavi s kožo tudi vir številnih težav. Porjavela polt naredi videz privlačnejši, vendar pretirano izpostavljanje soncu kratkoročno povzroča rdečino ali opekline, dolgoročno pa prezgodnje staranje kože ali celo kožnega roka. Kar 90 odstotkov starostnih sprememb na koži je posledica izpostavljenosti soncu.

Trendi glede porjavelosti ali naklonjenosti določenemu barvnemu tipu so se skozi čas in kulturni prostor spreminjali. Nekatera plemena v Afriki povezujejo belo kožo s čarovništvom in otroke, rojene z albinizmom, zapustijo, saj veljajo za uročene. Na drugem koncu sveta so azijske kulture na svojih umetninah že od nekdaj upodabljale ženske in boginje z zelo svetlo poltjo, belilne kreme pa so še danes zelo priljubljen kozmetični izdelek tamkajšnjih žensk. V Evropi je bila do industrijske revolucije svetla koža znak premoženja in višjega statusa. Bledične gospodične se niso samo skrivale pred sončnimi žarki, temveč so si tudi umetno svetlile kožo s kozmetiko s svincem. Sredi 20. stoletja pa je s prihodom slavne modne ikone Coco Chanel postala modna porjavela koža. Odražala je zdravje in razkošje. In medtem ko je bila včasih porjavela koža znak nižjega statusa zaradi dela na prostem, je na prelomu stoletja postala svetla koža znak dela v zaprtih prostorih tovarn in pisarn, porjavela koža pa znak prostega časa, rekreacije in zabave, ki jih omogoča višji status. In kakšen je trend danes? Glede na vsa spoznanja o škodljivosti sončnih žarkov naj bo modna zaščitena in negovana koža ozaveščenega in odgovornega posameznika.

ULTRAVIJOLIČNO SEVANJE

Ultravijolično sevanje lahko glede na valovno dolžino razdelimo na UV-žarke A, B in C. Koži najbolj škodijo UV-žarki C, vendar se ti absorbirajo v atmosferi in ne dosežejo zemeljskega površja. 95 odstotkov UV-sevanja, ki doseže zemeljsko površje, predstavljajo UV-žarki A, preostanek pa UV-žarki B.

UV-žarki A prodirajo v globlje plasti kože (usnjico), kjer povzročajo zlasti poškodbe in posledične starostne spremembe kože (fotostaranje). Prav tako spodbujajo hitro porjavitev in povzročajo poškodbe keratinocitov v povrhnjici ter s tem prispevajo k nastanku kožnega raka.

UV-žarki B prodirajo v povrhnje plasti kože (povrhnjico), kjer spodbujajo nastanek melanina in vitamina D. Ti žarki imajo po raziskavah ključno vlogo pri razvoju kožnega raka, prav tako prispevajo k sončnim opeklinam, porjavitvi in hitrejšemu staranju kože. Ne prodirajo skozi steklo, sevanje pa je močnejše na višjih nadmorskih višinah in ob/na površinah, ki močno odbijajo sončne žarke (sneg, morje).

Ultravijolično sevanje je dokazano kancerogeno. Ljudje pogosteje zbolijo za kožnim rakom zaradi sončenja kot za pljučnim rakom zaradi kajenja.

PRAVILNA ZAŠČITA PRED SONCEM

Po smernicah Skin Cancer Fundation se najbolje zaščitimo z vsakodnevnim mazanjem s sončno kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 15 (faktorji višji od 50 imajo lahko nasproten učinek), ki si jo nanesemo v zadostni količini (2 mg na kvadratni centimeter kože, kar ustreza dvema jedilnima žlicama sončne kreme za celo telo) 30 minut pred izpostavitvijo soncu in nato na vsaki 2 uri (če se kopamo ali potimo, pa na 40 minut). Večina ljudi uporabi premajhno količino kreme z zaščitnim faktorjem (navadno le polovico priporočene količine!), kar zelo zmanjša učinkovitost. Poleg sončne kreme je treba uporabljati zaščitna oblačila, pokrivala in sončna očala ter se izogibati direktnemu soncu med 10. in 16. uro.

SPF (Sun Protection Factor) nam pove, kako dolgo lahko z ustrezno zaščito proti UV-žarki B ostanemo na soncu, ne da bi nas opeklo. Na primer: če bi vas sonce brez zaščite navadno opeklo po petih minutah, lahko po nanosu zaščite s SPF 15 ostanete na soncu 15-krat dlje, torej približno 5 x 15 = 75 minut, ne da bi vas opeklo. A SPF-zaščita velja le za UV-žarke B, zato morate biti pozorni, da izberete sončno kremo, ki vas bo ustrezno ščitila tudi pred UV-žarki A.

SOLARIJI

Solariji sevajo predvsem UV-žarke A. Redni uporabniki solarijev v primerjavi s sončenjem letno prejmejo tudi dvanajstkrat večji odmerek UV žarkov A. Pri uporabi solarijev je 2,5-krat večje tveganje za razvoj ploščatoceličnega karcinoma in 1,5-krat večje za razvoj bazalnoceličnega karcinoma. Novejše raziskave so pokazale, da se po prvi uporabi solarija v mladosti tveganje za nastanek melanoma poveča za kar 75 odstotkov.

Imate dodatna vprašanja?