1. ENDODONTIJA

Koreninsko zdravljenje zoba

Opis posega

Mrtev zob? Ta besedna zveza je pri zobozdravniku zelo pogosta, vendar nepravilna. Ogrodje zoba namreč predstavljajo sklenina, dentin in cement, v notranjosti zoba pa se nahaja zobna pulpa ali laično zobni živec. Pulpa je sestavljena iz žil in živcev, pomembna pa je predvsem za pravilen potek procesov med razvojem zoba. V primeru vnetja pulpe, je potrebno pulpo odstraniti, prostor v notranjosti zoba pa očistiti in nato zapolniti z biološko kompatibilnim materialom. Zob tako ostane v ustih, njegovo ogrodje je še vedno takšno kot pred posegom. Ni ”mrtev” zob, ampak samo brez zobne pulpe. Večina ljudi po 40. letu ima najmanj en takšen zob.

Pulpa se najpogosteje vname zaradi bakterij prisotnih v kariesu, lahko pa tudi zaradi poškodb zoba, kemičnih snovi ali napak v razvoju zoba. V primeru, da se vnetje širi preko pulpnega prostora v koreninah proti kosti, pa naš imunski sistem reagira ter poskuša vnetje zadržati, da se ne bi širilo po telesu. Na Rtg posnetku je to videti kot okrogla črna senca ob vrških korenin v kosti  in to laično imenujemo granulom.

Vnetja pulpe in granulome je potrebno čimprej pozdraviti. Včasih čutimo vnetje kot občasno, rahlo bolečino, včasih pa sploh nič. K zobozdravnku pridemo šele, ko je bolečina močna in kljuvajoča ali je prisotno celo otekanje. Da do tega ne pride, so potrebni redni in preventivni pregledi – večino vnetij se namreč da preprečiti.

Pred začetkom koreninskega zdravljenja je  potrebno narediti rentgenski posnetek posameznega zoba, v nekaterih primerih tudi 3D Rtg posnetek. Tako si lahko prikažemo dejansko stanje zoba in tudi posledice vnetja. S pomočjo natančne diagnostike ocenimo tudi smiselnost in uspešnost zdravljenja zoba. Specialistično zdravljenje poteka vedno z uporabo operativnega mikroskopa, samo na takšen način so lahko postopki med zdravljenjem dovolj nadzorovani in natančni. Nato se zob primerno pripravi. Eden izmed najpomembnejših postopkov pri zdravljenju zoba je namestitev gumijaste opne ali koferdama. Ta zob zaobjame in tako preprečuje vsakršno kontaminacijo zoba s slino, s pomočjo opne tudi dosežemo absolutno osušitev. Nato je potrebno koreninske kanale je očistiti. To naredimo mehansko – z drobnimi instrumenti (igle, pile) in kemično – z baktericidnimi in bakteristatičnimi tekočinami. Po koncu mehanskega čiščenja koreninske kanale speremo in osušimo ter apliciramo biokompatibilno zdravilo. Zob nato začasno zapremo. Včasih je potrebo to fazo ponoviti – po presoji zobozdravnika. Koreninsko zdravljenje končamo tako, da zob zapolnimo hermetično z biokompatibilnimi polnili. Zelo pomembno je tudi, kako zob zaključimo v kronskem delu zoba – tudi ta del bistveno vpliva na uspešnost zdravljenja.

Zdravljenje zoba spada med zdravljenja z visoko stopnjo uspešnosti. Odvisno je od začetnega stanja zoba, stopnje vnetja ter ali je bil zob predhodno že zdravljen ali ne. Raziskave so pokazale, da je zdravljenje zoba uspešno v 60-90% primerov. V primeru neuspešnega zdravljenja je potrebna nadaljne kirurško zdravljenje, in sicer odstranitev dela zoba ali ekstrakcija (puljenje) zoba. Uspešnost zdravljenja ocenjujemo na podlagi Rtg slikovne diagnostike ter simptomov in znakov.

Uspešno pozdravljen zob je v ustih doživljenjsko.

S koreninskim zdravljenjem želimo odstraniti odmrle ali vnete dele pulpe ter morebitne bakterije. Prazen prostor, ki nastane po odstranitvi, pa se zapolni z biokompatibilnimi materiali. Tako lahko ohranimo funkcijo in trdnost zoba.

Nega po posegu

Pričakovanja med okrevanjem
Pričakovana je blaga do zmerna bolečina v predelu zoba ali širšem delu v področju zoba. Na mestu aplikacije lokalnega anestetika je sluznica lahko še nekaj dni občutljiva.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Do tri dni po posegu se lahko razvije blaga do srednja bolečina, ki jo obvladujete s pomočjo protibolečinskih tablet. Bolečina mora v nekaj dneh izzveneti. V primeru pojava močne ali kljuvajoče bolečine ali otekline, pa se mora bolnik ponovno zglasiti v ambulanti.

2. PREVENTIVNO ZALIVANJE FISUR

Ko zob izraste v ustno votlino, ima zelo razbrazdano zobno krono, ki je polna ozkih in globokih žlebičev – fisur. Dna fisur z zobno ščetko ne moremo dobro očistiti, zato tam zastaja hrana.

Opis posega

Hrana, ki se razkraja v neočiščenih fisurah je hrana za bakterije, ki povzročajo karies. Da bi ga preprečili, se odločimo za zalivanje ozkih žlebičev. S tem dosežemo, da hrana ne more več zastajati v ozkih špranjah, ki jih z zobno ščetko ne moremo očistiti.

Zob, ki je določen za zalivanje, najprej dobro očistimo. V fisuro nanesemo kislino, da površino razmastimo in pojedkamo. Kislino speremo z zoba. Poskrbimo za osušitev. Na jedkan del v tankem sloju nanesemo heliosil in ga presvetlimo s polimerizacijsko lučko. Nazadnje preverimo artikulacijo – višino zalitja.

Preventivno zalivanje fisur je ena od možnih preventiv pred kariesom pri otrocih. Z zalivanjem dobimo površino zoba, na kateri hrana ne zastaja in jo lažje čistimo.

Pogosta vprašanja

Ali so možni zapleti?
Pri preventivnem zalivanju fisur ni pričakovati zapletov. Če je zalitje previsoko, ga je treba odbrusiti. Ker je narejeno iz zelo tankega sloja materiala je možno, da čez leta popoka in izpade.