1. KIRURŠKO ZDRAVLJENJE PARADONTALNE BOLEZNI
Če po vzročnem zdravljenju parodontalne bolezni še vedno med zobmi in dlesnijo ostanejo obzobni žepi in je zaradi bolezni čeljustna kost v okolici zob močno poškodovana, se odločimo za kirurško zdravljenje, ki odstrani obzobne žepe in popravi obliko čeljustne kosti v okolici prizadetih zob.
Opis posega
Razloge za slabo celjenje obzobnih tkiv po vzročnem zdravljenju najpogosteje najdemo npr. v zelo debeli sluznici na nebni strani zob, ki se po izginotju vnetja ne skrči dovolj, v kostnih žepih in ložah ter v prizadetih koreninskih razcepiščih kočnikov. Način operacije vedno prilagodimo okoliščinam ob kontrolnem pregledu. Izbiramo med resektivnimi postopki zdravljenja, s katerimi z dodatno odstranitvijo tkiva v okolici zmanjšamo obzobne žepe, obnovitvenimi postopki, pri katerih z uporabo različnih biomaterialov obnovimo obzobna tkiva, predvsem njihovo povezavo z zobno korenino, ter konzervativnimi mikrokirurškimi postopki, kjer s posebnimi tehnikami med operacijo ohranjamo večino tkiva, ki ga izkoriščamo za ustvarjanje stabilnega okolja rane, ter s tem omogočimo, da v rani naravni mehanizmi celjenja spodbudijo obnovo tkiv po naravni poti, brez uporabe posebnih biomaterialov.
Terapevt, ki je izvajal in nadzoroval vzročno terapijo ter zaključil, da dodatnega izboljšanja zaradi poškodbe obzobnih tkiv ni mogoče doseči, določi zobe, ob katerih je treba izvesti kirurško zdravljenje. Bolnika se ustrezno pripravi na poseg. To pomeni, da se ga s posebnimi razkužili umije okrog ust in ustrezno pokrije s sterilnim pregrinjalom. Ob zobe, kjer se bo izvedel operativni poseg, se aplicira lokalni anestetik. Sledi kirurški poseg, ki traja približno eno uro. Izvedba reženjskih operacij se prilagodi anatomskim okoliščinam, stopnji bolezni ter drugim načrtovanim posegom, ki so še potrebni za sanacijo zobovja. Po končanem posegu se kirurško rano zašije. Kontrolni pregled in odstranitev šivov sledita čez 7–10 dni.
Le ko izkušen terapevt z natančnim ocenjevanjem parametrov ugotovi, da so potenciali vzročnega zdravljenja izkoriščeni v celoti, oblika obzobnih tkiv pa še vedno močno spremenjena, se odločimo za kirurško zdravljenje.
Pričakovanja med okrevanjem
Po posegu je možna zmerna in prehodna oteklina dlesni ali ustne sluznice. Bolečine so zmerne in obvladljive s protibolečinskimi tabletami.
Pogosta vprašanja
Ali so možni zapleti?
Ob upoštevanju navodil, ki jih bolnik dobi po posegu, je nevarnost zapletov majhna. Zgodi se, da kakšen šiv popusti ali bolnika žuli, lahko se pojavi tudi vnetje. Če se oteklina in bolečina stopnjujeta, se bolnik oglasi v ambulanti pred datumom kontrolnega pregleda.
2. POKRIVANJE RAZGALJENIH ZOBNIH KORENIN
Korekcija recesije je pomembna za zaščito razgaljene zobne korenine pred termičnimi, kemičnimi in kariogenimi dejavniki.
Opis posega
Umik ali recesija dlesni je lahko posledica nepravilnega položaja zoba v zobnem loku, konstitucijskih dejavnikov, med katerimi je najpogostejši tanek biotip dlesni, vnetja dlesni, ortodontske terapije ter poškodbe dlesni zaradi ščetkanja ali piercinga. Pred kirurško korekcijo je treba razumeti vzrok nastanka in ga, če je med načrtovanjem korekcije še prisoten, odpraviti. Če je korekcija nujna, imamo na voljo različne kirurške tehnike, s katerimi na razgaljene korenine nanesemo tkivo iz okolice defekta ali pa proste presadke, ki jih odvzamemo z neba.
Korekcija v nekaterih primerih omogoči lažje čiščenje tega področja, kar zmanjša nevarnost za poškodbo obzobnih tkiv zaradi vnetja, ki se razvije ob razgaljenih, z zobnim plakom pokritih koreninah. Obstaja veliko kirurških tehnik, s katerimi lahko prekrivamo recesije. Vedno se izbere najmanj agresiven način korekcije. Če je možno, za pokrivanje uporabimo tkivo iz okolice defekta in se izognemo jemanju presadka nebne sluznice.
Pred posegom se oceni velikost recesije ter razpoložljivost tkiva v okolici defekta in na nebu. Ob zobe, ki so predvideni za prekrivanje recesij, se aplicira lokalni anestetik. Ko za donorsko mesto izberemo nebno sluznico, se aplicira anestetik tudi na nebo. Bolnika se ustrezno pripravi na poseg. To pomeni, da se ga s posebnimi razkužili umije okrog ust in ustrezno pokrije. Sledi delo v ustih, ki je izredno natančno in nekoliko dolgotrajnejše kot pri običajnih operativnih posegih v ustni votlini. Ko imamo v okolici defekta na razpolago dovolj tkiva za pokrivanje razgaljene korenine, operativni poseg izvedemo samo na področju samega defekta. Dlesen v okolici sprostimo ter vezane tkivne režnje premaknemo in prišijemo na nov položaj. Če pa je za prekrivanje recesije potrebno vezivno tkivo nebne sluznice, velikost odvzemnega mesta čim bolj omejimo, da zmanjšamo težave, ki bi se lahko pojavile na odvzemnem mestu. Najinvazivnejše tunelske tehnike izvedemo zgolj v najtežjih primerih, ko drugače ne gre. Bolnik dobi natančna navodila, kako ravnati med okrevanjem. Čez 14 dni sledita kontrolni pregled in odstranitev šivov. Šele takrat se lahko začne čistiti operirano področje, kar pa mora biti še naslednjih 14 dni zelo nežno.
Razgaljena korenina zoba je lahko estetska ali funkcionalna težava. V teh primerih jo lahko ponovno prekrijemo s tkivom iz okolice defekta ali presadki nebne sluznice.
Nega po posegu
Po posegu je možna zmerna in prehodna oteklina dlesni ali ustnice, lične in ustnične sluznice. Bolečine so zmerne, obvladljive s protibolečinskimi tabletami. Pomembno je, da bolnik med okrevanjem čim manj govori, saj tako rana miruje in šivi ostanejo na svojih mestih.
Pogosta vprašanja
Ali so možni zapleti?
Ob upoštevanju navodil, ki jih bolnik prejme ob posegu, zapletov ne pričakujemo. Če med okrevanjem ne miruje in ne upošteva navodil glede čiščenja, lahko ogrozi stabilnost rane ter poslabša celjenje.
3. PREDPROTETIČNA PRIPRAVA ZOBA
Popravilo zob je možno na vidnem delu zoba, nad robom dlesni. Kadar je popravilo potrebno pod robom dlesni, dlesen s kirurškim posegom odmaknemo in podaljšamo klinično krono.
Opis posega
V ustih viden del zoba imenujemo klinična krona. Ta je dostopna za popravila in čiščenje. Če je klinična krona poškodovana (npr. kariozna, zalomljena) pod dlesnijo, terapevt nima dobrega dostopa za popravilo. Takrat se odločimo za kirurško predpripravo zoba (znižanje robu dlesni in pod njo ležečo kostnino), ki bo okvarjen del korenine izpostavila do te mere, da bo možno popravilo. Poseg imenujemo podaljšanje klinične krone.
Pred posegom se še enkrat preveri stanje zoba, ki je predviden za podaljšanje klinične krone. V operativno področje se aplicira lokalni anestetik. Bolnika se ustrezno pripravi na poseg. To pomeni, da se ga s posebnimi razkužili umije okrog ust in ustrezno pokrije. Sledi delo v ustih. Operater dlesen sprosti in odmakne, da si prikaže kostni rob ob korenini. S sterilnimi svedri kostni rob zniža, kolikor je treba, in zagladi. Odmaknjen del dlesni ustrezno prilagodi in prileže. Dlesen se zašije s kirurškimi šivi. Bolnik dobi natančna navodila, kako ravnati med okrevanjem. Kontrolni pregled in morebitna odstranitev šivov sledita čez 7-10 dni.
Cilj predprotetične priprave zoba je, da ustvarimo pogoje za protetično popravo. Postopek imenujemo podaljšanje klinične krone.
Nega po posegu
Po posegu je na področju podaljšanja klinične krone možna zmerna in prehodna oteklina dlesni ali ustne sluznice. Bolečine so zmerne, obvladljive s protibolečinskimi tabletami.
Pogosta vprašanja
Ali so možni zapleti?
Ob upoštevanju navodil, ki jih bolnik prejme ob posegu, zapletov ne pričakujemo.